»V javnosti že več dni krožijo fotografije priključnih kanalizacijskih cevi na kanal C0, ki jih je petkova ujma (4. avgusta 2023, op. p.) v Sneberjah naplavila na površje.« Da ne bo pomote, tako se 10. avgusta začne Prvi dnevnik TV Slovenija!
Voditeljica Prvega dnevnika nacionalne TV nadaljuje prispevek: »Ker je priključek gradil isti projektant kot sporni kanal C0, skupina strokovnjakov in akademikov v novem javnem pismu civilne iniciative Pitna voda zahteva takojšnjo prepoved obratovanja kanala, saj naj ne bi bil grajen po ustreznih standardih. Ljubljanski župan Zoran Janković kakršnekoli poškodbe na kanalu C0 zanika.« Jože Duhovnik, strojni inženir in projektant, v prispevku še opozarja: »Že sedaj teče talna voda v obstoječe cevi. Ni res, da so cevi zatesnjene, cevi puščajo in talna voda je pritekla v te položene cevi, kar je dokaz več, da gradnja ni bila pravilno narejena. Še huje, tudi za dolgoročno obdobje ti tesnjeni spoji niso primerni tako, kot so izvedeni na tem mestu.«
Kupi smeti in razmetane cevi
Kot vemo, so tudi ljubljansko občino prizadele nedavne obsežne padavine, a težave je povzročila zlasti hitro narasla Sava, ki je bregove prestopila najprej na območju Tacna, nato pa še v Sneberjah. Poplavljala je tudi Gradaščica. Poplavilo je območje Viča, Broda, Vikrč in Tomačevega. Preostali deli so jo zaradi dobre protipoplavne zaščite, ki se je začela izvajati po poplavah leta 2010, odnesli razmeroma dobro. O grozljivih posledicah poplave na območju Sneberij pričajo fotografije nekdanjega novinarja Jureta Zorčiča, ki je pred hišami fotografiral na tone uničenih stvari. V mestni občini Ljubljana so kasneje zatrdili, da so Sneberje očistili. Na Instagramu so kasneje res objavili fotografije čistilne akcije v mraku, skoraj že v noči. Se je pa marsikdo ob tem vprašal, ali so čistilci odpeljali tudi naplavljene kanalizacijske cevi. Direktor javnega podjetja Voka Snaga David Polutnik je suvereno zatrdil, da povezovalni kanalizacijski kanal C0 med poplavami ni utrpel nobenih poškodb niti na kanalizaciji niti na vodovodnem sistemu, saj je v zgornjem delu od reke Save odmaknjen, v spodnjem delu pa je betoniran prav z namenom, da prepreči poškodbe ob tovrstnih dogodkih. A fotografije kažejo drugačno sliko: razmetane cevi kanala C0.
Čufer: Na vodovarstvenem območju ni šale!
»V parlamentu so nam župan Janković in njegova podrejena Mlakar in Polutnik (nomen est omen) zatrjevali, da kanal C0 ne poteka po poplavnem območju. Nedavna poplava je dokazala, da trasa kanala C0 poteka po več območjih, ki jih je poplavilo in so tudi v kartah označena kot poplavna območja. Če bi preventivno napolnili kanal C0 z vodo iz Save in bi bila cev polipropilenska kontinuirana, zvarjena brez občutljivih vtičnih spojev, bi bilo, domnevam, vse brez posledic. Ker pa so poliestrske cevi že pri letošnjih nalivih, pred nedavno poplavo, kazale hude napake pri montaži in dokazano puščanje na spojih ter celo vertikalno sploščenost, izmerjeno pri eni meritvi 75 mm, pa kaže na zelo nestrokovno montažo in poškodbe kanala C0. To na običajnih območjih niti ni zelo velik problem in minimalna izpuščanja dopušča tudi standard. Toda na vodovarstvenem območju ni šale, ker bojo vsa ta in še večja izpuščanja zaradi propadanja tesnil zelo močno onesnažila edini vir podtalnice za 340.000 prebivalcev in 120.000 dnevnih obiskovalcev Ljubljane z okolico. Trasa glavne cevi kanala C0 leži na poplavnem območju! Še posebej nevaren je del križanja s plinovodom v Črnučah, kjer se pri Črnuškem mostu križa vsa infrastruktura, cestni in železniški most, cevi kanala C0 pa so zakopane tako plitko, da se, ko je odtekla voda, skozi špranje v poti vidi počeni beton in spoji cevi,« je v kratkem komentarju za Demokracijo zapisal dipl. inž. arh. Andrej Čufer, ki že dolgo opozarja na nevarnosti kanala C0 in ki je svojo kariero usmeril v ustvarjanje arhitekture, ki združuje inovativne in okoljsko odgovorne projekte, kar pa kanal C0 zagotovo ni. »To pomeni, da je poplava pri Črnuškem mostu pri Avtošoli Ježica, ki je poplavila traso v višini 0,5 do 1m globine, dodobra razmočila zemljo, s katero so zasipali cevi. Le-ta se je spremenila v blato, in ker je specifična teža blata večja od teže vode, je vzgon izrinil in dvignil prazno ali delno prazno cev, zaradi česar je počil zaščitni beton cevi kanala C0. Domneva se tudi, da je velik del »ZAŠČITNE« AB-kinete poplavljen z muljem in blatom in ne bo omogočen zunanji nadzor cevi. Če je tako, pomeni, da je projekt zgrešen in zato tudi nevaren, kar je krivda odgovornih,« še razloži Čufer ter doda, da se zaradi tega »Civilna iniciativa Pitna voda zavzema za strokoven pregled kanala C0 in dokumentacije za gradnjo«. »Posneti je treba celotno notranjost cevi s posebno napravo za pregled cevovodov, imenovano ‘pujs’, napraviti posnetek celotne trase nad vodonosnim območjem z videotehniko visoke vložljivosti 4K z beleženjem natančne lokacije, s tehnologijo lidar ali laser izmeriti geometrijo cevi in sploščenje cevi, preveriti vzdolžno os padca in vodotesnost, ki z dvema hidravličnima tesniloma zatesni cev na mestu spoja in preveri vodotesnost. Tokrat ni več izgovorov, ker odtekanje fekalij pomeni genocid za Ljubljano ter kot glavno in upravno mesto tudi za Slovenijo,« je bil v komentarju jasen dipl. inž. arh. Andrej Čufer.
Parlamentarna preiskovalna komisija
Ob tem spomnimo, da je bila na pobudo SDS (s podpisi so se jim pridružili tudi člani druge opozicijske stranke NSi) ustanovljena parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri graditvi povezovalnega kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika Ljubljanskega polja. Komisijo bo vodila Anja Bah Žibert, člani v njej pa bodo poslanec Martin Premk (Svoboda), ki bo tudi podpredsednik, Aleksander Reberšek (NSi), Jonas Žnidaršič (SD) in Nataša Sukič (Levica). Namestniki članov so Lenart Žavbi (Svoboda), Andrej Kosi (SDS), Iva Dimic (NSi), Jani Prednik (SD) in Milan Jakopovič (Levica). V SDS so prepričani, da graditev kanala C0 na območju ljubljanskega vodonosnika ogroža pitno vodo za več kot 300.000 ljudi. Pitna voda pa je neprecenljiva, je takrat poudarila poslanka SDS Anja Bah Žibert, ob tem pa ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću očitala ekološko nasilje. Ta je že napovedal, da se bo preiskave udeležil, če ga bodo povabili. Ponovil je tudi, da ima občina za graditev kanala vsa pravnomočna gradbena dovoljenja. »Do septembra, ko poslanci začnejo znova delati, bo kanal C0 končan v celoti,« je še dejal Janković, ki takrat še ni vedel, da bodo v Sloveniji v začetku avgusta najhujše poplave v zgodovini države. V Sneberjah, kot že rečeno, pa so poplave žal potrdile tudi upravičeno skrb o, milo rečeno, nepravilnostih kanala C0.
Prav tako je treba opozoriti, da bi moralo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Uroš Brežan, do konca julija prejeti pravno mnenje mariborske pravne fakultete o kanalu C0. Na podlagi tega mnenja naj bi nadaljevalo postopek presoje vplivov na okolje in odločilo o izdaji okoljevarstvenega soglasja. Mariborska pravna fakulteta naj bi pravno mnenje po prvotnih načrtih pripravila do konca junija, a so zaprosili za podaljšanje roka do konca julija. Za pravno analizo bo ministrstvo plačalo 28.000 evrov brez davka na dodano vrednost. Dodajmo še, da je Anja Bah Žibert kot poslanka že zahtevala pridobitev omenjenega pravnega mnenja. Na odgovor še vedno čakamo.
Avtor: Petra Janša
Tekst je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
