Ujma opustošila in praktično potopila Slovenijo. Če ne bi levica minirala Vizjakovega zakona, bi bile lahko posledice manjše. Levičarji dopustovali, desničarji priskočili na pomoč poplavljencem. Ujma razgalila sprenevedanje okoli varnosti kanala C0.
Slovenijo je opustošila najhujša ujma v njeni zgodovini. Obilne padavine so povzročile povodenj in sprožile številne plazove. Ujma je prizadela dve tretjini države, posebej hudo je bilo na Koroškem in v Savinjski dolini pa tudi na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji, Pomurju in na Severnoprimorskem. Padavine so se v nedeljo umirile, a poplave in plazovi še vedno pustošijo po državi. Zaprte so številne ceste, moten je železniški promet, na tisoče ljudi je bilo treba evakuirati iz domov. Do sedaj so bile tudi štiri smrtne žrtve, ki so posledica ujme. Po prvih ocenah je škode vsaj za pol milijarde evrov, a bojijo se, da bo skupna škoda veliko višja.
Zakon, ki bi omilil škodo, so pred dvema letoma spodnesli
Takšno divjanje narave je seveda nemogoče preprečiti, se pa da s preventivnimi ukrepi vsaj omiliti škodo. Leta 2021 je Janševa vlada pripravila zakon, katerega glavni namen je bilo urediti poplavno varnost. Kot je dejal minister Andrej Vizjak, čigar ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo zakon:
»Temeljni namen, zaradi katerega smo na ministrstvu pripravili spremembe zakona o vodah, je bil zagotoviti večjo poplavno varnost, olajšati življenje vsem prebivalkam in prebivalcem, ki živijo na poplavno ogroženih območjih. Vsem tistim torej, katerih življenja in premoženje so pri poplavah lahko ogroženi. Če bo zakon v nedeljo na referendumu dobil podporo, bomo lahko zagotovili nujno potrebna dodatna sredstva za urejanje in vzdrževanje vodotokov. Ob naslednjih poplavah si bo zato lahko marsikdo oddahnil. Veliko gospodinjstev ne bo več trepetalo pred naraslo vodo.«
A strici iz ozadja so ta zakon sklenil uporabiti kot sredstvo, s katerim bi spodnesli Janševo vlado. Seveda se sami niso izpostavili, pač pa so izbrali obskurni Inštitut 8. marec, da odigra vlogo koristnega idiota in se izpostavi v tem političnem spopadu. Izbor ni naključje, v zadnjem času levica v zahodnih državah na splošno rada uporablja ženske, še posebno mlajše, da lahko nasprotnike obtožujejo nasilništva, češ da se moški spravljajo na ženske. Inštitut 8. marec je napovedal referendum in strici iz ozadja so pripravili podporo svoje mreže na terenu ter vseh velikih medijev, ki jih nadzorujejo, ter za nameček še lagali, češ da gre za usodo pitne vode. Ta parola, ki so jo nabijali levičarski mediji dan in noč, je prepričala državljane, da so zakon na referendumu zrušili z ogromno večino 86,75 odstotka glasov. Janševa vlada sicer ni padla, levica je vseeno proslavljala, kratko pa so potegnili ljudje, ki jim je v teh dneh voda uničila premoženje.
V nebo vpijoča ignoranca Golobove vlade
Vmes je namreč prišla na oblast levica in nova vlada ni naredila prav ničesar, da bi pripravila nov zakon, ki bi omogočil večjo poplavno varnost. To seveda dokazuje, da je levici malo mar za ljudi in njihovo varnost, saj je zakon zrušila izključno iz političnih razlogov. Ali kot je v teh dneh na družbenih omrežjih zapisal Miran Videtič:
»Dež bo enkrat ponehal, marljivi ljudje bodo sanirali hiše, štale, garaže, vrtovi bodo spet zaživeli, mostovi se povezali… ampak mi bomo še vedno brez zakonov, strategije, kako naslednje močno deževje pričakati pripravljeni. Sam razumem politični boj, razumem tudi ‘pijančevanje’ po referendumski zmagi, napihovanje v medijih, nagrade… Ne razumem pa, da ko nehaj sesuješ, nimaš boljše rešitve, zakona! Ampak takoj! Ljudi prepustiš naslednjemu deževju, naslednji vihri! In takrat si ‘z mislimi z njimi’! Vmes malo jebeš in odjebeš gasilce, zdravnike … ampak saj oni bodo itak prvi skočili, ko bo stanje in sranje. Pokvarjeno do skrajnosti.«
In res, Golobova vlada je v letu vladanja pokazala, da ji ni mar za poplavno varnost, požarno varnost, obmejno varnost, za zdravnike, bolnike, gasilce, upokojence in še koga. Mar jim je edino za medije, nevladnike in Golobove pajdaše iz energetskega sektorja. Pa za nekaj malenkostnih osebnih projektov, kot so nutrije. Za to se najde denar; Golob je brez težav zagotovil pol milijarde evrov za svoje pajdaše iz energetike, zagotovil je težke milijone za nevladnike, za vse drugo pa je menda zmanjkalo denarja. Morda bo denar nekoč v prihodnosti, potem ko bodo še nekoliko bolj obdavčili državljane. Stopnja ignorantskega obnašanja predsednika vlade je tako visoka, da se niti ne pomuja za sredstva iz skladov Evropske unije, niti za tista ne, ki so že dogovorjena in mu tako rekoč ležijo pred nosom. Le mesec pred ujmo je tako odpovedal okoli 160 milijonov že dogovorjenih evrov, namenjenih prav za poplavno varnost. In čeprav so meteorologi že ves teden prej napovedovali izredno močno deževje, je predsednik vlade nonšalantno odrinil na dopust v tujino.
Slovenjo pa je medtem zadela ujma in premier je potreboval cela dva dneva, da se je odločil, da bo morda le prekinil dopust in prevzel vodenje omejevanja katastrofe in njenih posledic, kar je njegova dolžnost. Vendar je v tem hudo nespreten, kar je dokazal že lani ob požaru na Krasu. Sicer pa, kaj pa naj človek pričakuje od predsednika vlade, ki ob vsakem problemu pride na dan s časovnico, ki rešitev problema prestavlja nekam v prihodnost, kar je dejansko bleferski poskus prikritja, da nima pojma, kako bi se problema dejansko lotil.
Troli v bran vladi
Ljudem, ki jim je voda zalila domove ali ki so jih komaj obranili pred povodnijo, je seveda počil film in vsule so se kritike na račun vlade, pa tudi tistih, ki so pomagali minirati Vizjakov zakon, v prvi vrsti Inštituta 8. marec. Kot se zdi, je na vladni strani edino, kar deluje, njena vojska trolov, ki so skušali omejevati škodo. Ne poplavne, ampak politično. Poplavno škodo je skušala omejevati desna opozicija. Tako je na stotine članov SDS, vključno s predsednikom stranke Janezom Janšo, a tudi nekaterih drugih domoljubnih skupin in organizacij, priskočilo sodržavljanom, prizadetim v poplavah, na pomoč.
V tem času so se denimo osmomarčevke valjale na »zasluženem dopustu« in občasno grozile s tožbami vsem, ki se jih drznejo kritizirati zaradi njihove vloge v rušenju Vizjakovega zakona in posledicah, ki so iz tega izšle. Provladni troli pa so, kot rečeno, zasipali spletna omrežja z očitki, da desničarji s pomočjo poplavljencem skrbijo samo za svojo promocijo, ter z obtožbami, da je opozarjanje na posledice zrušenega referenduma izkoriščanje nesreče za politične namene. Kdaj pa naj se opozarja na posledice zgrešene politike, če ne tedaj, ko do posledic pride?
Levi troli so tudi skušali zmanjševati odgovornost rušiteljev zakona, češ da vseeno ne bi bilo dovolj časa, da bi dokončali vse protipoplavne ukrepe. To sicer drži, a v dveh letih bi jih lahko dokončali vsaj nekaj, kar bi zmanjšalo obseg škode in v skladu za obnovo bi se nabralo že nekaj denarja, ki bi bil takoj na razpolago poplavljencem.
Ne manjka niti pozivov levih trolov na spletu, ki kar nenadoma hinavsko pozivajo k enotnosti. To je lepo komentiral Tomaž Štih:
»V prihodnjih dneh bodo mediji polni pozivov k solidarnosti in enotnosti, našel se bo tudi kakšen dobrodelen dogodek z Natašo Pirc Musar ali Tino Gaber kot pokroviteljico.
Ob tem si velja zapomniti dve stvari.
- Da je solidarnost s prizadetimi ljudmi, ne pa z oblastjo in njenimi aparatčiki.
- Da imamo v Sloveniji kroničen problem pomanjkanja odgovornosti. V resnici imamo primere, ki kažejo, kaj se da. Npr. obnovljeni zadrževalnik za Rožnikom in razširitev Malega grabna sta vzdržala. In del Ljubljane je zato suh. Kdo je kriv, da smo politično rušili toliko iniciativ? Veste kaj? Vsaj teoretično nekdo JE KRIV. In če nič drugega, vsaj lahko nehamo poslušati razvajene ljubljanske hčerkice rdečih elit in politiko dojemati malo bolj odraslo.
Luka Lisjak je v Delu zapisal, da nas je ujela prihodnost. Ni nas ujela prihodnost, ujela nas je preteklost. Ni mogoče rešiti vsega pred stoletno poplavo. Toda da se storiti veliko več, kot smo storili. Ujelo nas je tisto, česar nismo storili, pa bi lahko. In to niso jebene papirnate slamice in solarni panelčki!«
Dvorni strokovnjaki brcnili v temo
Je pa ujma razgalila še eno sprenevedanje, in sicer okoli ljubljanskega kanala C0, v javnosti poimenovanega »Jankovićev drekovod«. Županovi dvorni strokovnjaki so namreč na vsa opozorila glede varnosti te kloake, ki naj bi potekala prek glavnega zajetja pitne vode za prestolnico, vehementno odgovarjali, da ni razloga za paniko. Da je vse oh in sploh varno. Da tudi v najhujšem nalivu ne bodo cevi nikoli polne več kot 40-odstotno. No, ob zadnji ujmi je iz cevi, po katerih še niti ne tečejo odplake, po vsej trasi bruhala voda. Če bi bil cevovod v polnem obratovanju, bi po vsej trasi iz njega letelo govno in zasvinjalo vso okoliško zemljo. In seveda bi zasvinjalo tudi podtalnico. Janković je sicer govoričil, da nismo več navajeni na takšne količine vode, ampak tudi če bi bilo to res, kaj ima to zveze, če obstaja možnost, da cevovod zalije tako, kot ga je v preteklem koncu tedna. Za nameček pa obstaja še velika verjetnost, da je vzgon vode, ki je z vseh strani zalila cevi, poškodoval spoje, za katere so nasprotniki cevovoda že tako ali tako opozarjali, da so šibka točka, češ da so izvajalci površno sestavljali cevi. To pomeni, da je po vsej verjetnosti cevovod že zdaj poškodovan. In nič ne pomaga, če leži v betonski kineti, tisti, ki so imeli smolo, da jim je počila cev v stanovanju, dobro vedo, da voda na koncu prebije še tako debel beton, tako da Ljubljani grozi katastrofa, če bo poškodovani cevovod dan v obratovanje. Treba bi bilo odkopati celotno traso in preveriti VSE spoje, a Janković tega skoraj zagotovo ne bo naredil. Zato je zdaj bolj kot kadarkoli treba pritisniti na vse inštance, da ustavijo projekt in preprečijo sanitarno katastrofo v prestolnici.
Avtor: Bogdan Sajovic
Tekst je il prvič objavljen v reviji Demokracija
