Množične migracije predstavljajo za Slovenijo vse večjo težavo. Poleg skrb zbujajočega naraščanja kriminala in več primerov posilstev, so migracije vse večje breme tudi za državno blagajno in s tem za davkoplačevalce.
V času Golobove vlade smo že vseskozi priča naraščanju migracij. Migranti iz tretjega sveta večinoma nezakonito prestopajo naše meje, potem pa zaprosijo za azil v Sloveniji. Vendar pa se oblasti v španoviji z osrednjimi mediji ne trudijo prikrivati le gnusnih zločinov, kot so bili lanski primeri posilstev, pa tudi nedavni primer iz Novega mesta, ko je državljan Kosova skušal posiliti dekle, temveč molčijo tudi o visokih zneskih davkoplačevalskega denarja, ki gre za tiste, ki dobijo v Sloveniji azil. Urad za oskrbo in integracijo migrantov v primeru poizvedovanja novinarjev posreduje osnovne stroške za vsakega azilanta, ne pa tudi denarja, ki ga plačujemo za tečaje slovenskega jezika, ki so se močno podražili v letošnjem letu, kot lahko preberete spodaj. Vsekakor lahko domnevamo, da nekdo na račun slovenskih davkoplačevalcev služi, medtem ko tujci, ki jim je bil odobren azil, životarijo na naš račun. Seveda pa ne gre kriviti migrantov, ki pač izkoriščajo dobrodušno ponudbo liberalnega establišmenta v Sloveniji in drugje, temveč ta establišment in vladavino tistih, ki jim ni mar za Evropejce.
Trendi nezakonitih migracij se tudi letos povečujejo
Lansko leto je policija obravnavala kar 58.193 nezakonitih prehodov meje, kar je bilo 84,1 odstotka več kot leto poprej. Do konca letošnjega januarja pa je bilo obravnavanih že 3.430 nezakonitih vstopov na območje Republike Slovenije, medtem ko jih je bilo v istem obdobju pred enim letom 2.573. Med ilegalci prevladujejo Sirci, Maročani in Afganistanci. Najbolj obremenjena je še vedno Policijska uprava Novo mesto, kjer so prestregli kar 82 odstotka vseh ilegalcev. Sledita pa PU Maribor in PU Ljubljana, ki sta prestregli okoli pet odstotkov migrantov. V začetku tega leta je znova naraslo tudi število prošenj za azil. Lani ob tem času je bilo izraženih 2.398 tovrstnih namer do konca januarja, letos pa 3.323. Med tistimi migranti, ki izrazijo namero, da bi pri nas dobili azil, močno prevladujejo Sirci, bilo jih je kar 1.764, lani v istem obdobju pa je tako namero izrazilo le 43 sirskih državljanov. Sledijo Maročani in Afganistanci. Kljub temu pa so do konca januarja oblasti tujim organom vrnile le osem migrantov, medtem ko so jih januarja 2023 vrnile 28. Glede na naraščajoče število migrantov in na napovedi Golobove vlade, da bo letos sprejemala nove migrante tudi v sklopu novega pakta za azil in migracije, ki se pripravlja v Evropski uniji, se moramo poleg varnostnih vprašanj vprašati tudi, koliko nas pravzaprav stane ta človekoljubnost naše vlade. Koliko slovenskega davkoplačevalca stanejo migranti, ki jim je pri nas dodeljen azil?
5.000 evrov na leto za vsakega migranta
Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov plačujemo davkoplačevalci za oskrbo vsakega azilanta, ki vključuje tudi sorazmerne stroške nastanitve, prehrano, obleko, obutev in higienske potrebščine, 14,21 evra na dan. Vsak migrant torej, ki prejme pri nas azil, stane Slovenijo 420 ali 440 evrov na mesec, odvisno od dni v mesecu, kar pomeni, da nas stane vsak posamezni azilant kar dobrih 5.000 evrov na leto. Seveda pa gre pri tem samo za osnovne stroške, ki ne vključujejo različnih integracijskih in jezikovnih tečajev. Če vračunamo še te stroške, je vsak tujec, ki je pri nas deležen mednarodne zaščite, še večje breme za Slovenijo. Glede jezikovnih tečajev smo se pozanimali pri prej omenjenem uradu in ugotovili, da so se v tem letu cene tečajev močno zvišale. Medtem ko upokojenci v svojih protestih zahtevajo dostojne pokojnine in mnogi Slovenci in Slovenke komaj preživijo iz meseca v mesec, naša država namenja letos še več evrov za migrante. Poleg visokih stroškov za davkoplačevalce in večjega kriminala pa ima migrantska kriza še eno negativno posledico. Gre za prenapolnjenost zaporov, s katero se Slovenija sooča že več let. Vendar pa naj bi se stanje še poslabšalo, saj naj bi naval nezakonitih migrantov ohromil zapore, kjer narašča število zaprtih tujcev, osumljenih storitve kaznivega dejanja, to je prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države.
Tudi do 369.600 evrov za tečaj slovenskega jezika
Lani so za tujce z mednarodno zaščito izvajali tečaje slovenskega jezika, ki so jih določale pogodbe iz leta 2021. Za uro tečaja je bilo treba odšteti 20,80 evra ali 22,85 evra, odvisno od kraja storitve. Ker pa je stara pogodba potekla, je bila lani sklenjena nova, po kateri je treba na uro kar nenadoma odšteti precej več, in sicer tudi do 77 evrov brez DDV. Cena je tako poskočila kar za trikrat. V letošnjem letu se bo tako izvajal za prosilce za azil tečaj slovenskega jezika po 56 evrov, 57 evrov in 77 evrov na uro, odvisno od kraja izvajanja. Ena skupina tečajnikov šteje največ 12 udeležencev, vsak tujec s priznano mednarodno zaščito, ki je z uradom sklenil pogodbo, pa ima pravico do 400 ur tečaja slovenskega jezika. To pomeni, da stane slovenske davkoplačevalce vsak tečajnik lahko tudi do 30.800 evrov, skupina pa kar 369.600 evrov. V najcenejšem primeru, če stane ura tečaja za posameznika 56 evrov, pa stane 22.400 za posameznega tečajnika in 268.800 za skupino. Vsekakor gre za vrtoglavo vsoto. En azilant tako stane Slovence lahko tudi do 27.400 evrov na leto, če vštejemo še osnovne stroške.
Podobno stanje v celotni Evropski uniji
Ker je slovenska vlada podprla in sprejela novi pakt Evropske unije o migracijah in azilu, naj bi bila za zdaj dolžna sprejeti še 126 migrantov iz bolj obremenjenih držav članic. Mar ni glede na prej navedene podatke in naše zmogljivosti Slovenija že sedaj tudi sama dovolj obremenjena? Uradna Ljubljana in Bruselj sta očitno mnenja, da ne. Sicer se celotna Evropska unija sooča s povišanim številom prošenj za azil, kar odraža migrantoljubno politiko vodstva same unije. V lanskem letu je EU namreč prejela največ prošenj po letu 2016, ki ga pomnimo pa veliki migrantski krizi. Po podatkih Agencije EU za azil (EUAA) je v članicah EU, na Norveškem in v Švici skupaj kar 1,4 milijona tujcev zaprosilo za azil. Številka za 18 odstotkov presega število prošenj iz leta 2022 in je največje število vloženih prošenj v zadnjih sedmih letih. Največ prosilcev v letu 2023 je prišlo iz Sirije in Afganistana. Pri tem jih je bilo iz Sirije v primerjavi z letom 2022 kar 38 odstotkov več. Sprememba je tudi v tem, da je za azil zaprosilo veliko število Turkov, in sicer kar 82 odstotkov več kot leto poprej. Visoko je bilo tudi število Palestincev, in sicer čez 11.000, kar je dve tretjini več kot v letu 2022. V Sloveniji je bilo lani vloženih 7.261 prošenj za azil, odobrenih pa jih je bilo 129.
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
Avtor: Andrej Sekulović
