V soboto, 28. Avgusta, bo na Ljubljanskem barju, točneje v Dragi pri Igu, ki je znana po svojih jezercih, potekal od 10.00 do 18.00 Koliščarski dan. V središču bo letos koliščarska prehrana, o starodavnem barjanskem ljudstvu pa bo organizirano tudi predavanje arheologa, arheološke, naravoslovne in ustvarjalne delavnice in igre, predstavitev Ljubljanskega barja, pa tudi gostinska ponudba »s koliščarskim navdihom«.
Organizator je Društvo Fran Govekar Ig, v katerem se zavedajo pomembnosti Ljubljanskega barja in njegove dediščine. Koliščarski dan je sicer organiziran v sklopu dejavnosti projekta V deželi koliščarjev. Koliščarji so Slovencem najbolj znani kot junaki romana Bobri Janeza Jalena. Koliščarji naj bi se sicer na Ljubljanskem barju naselili pred 6.600 leti. Začetek koliščarskega obdobja sodi v konec mlajše kamene dobe, traja vso bakreno dobo in se konča v zgodnji bronasti dobi. Njihove najstarejše naselbine so torej nastale v prvi polovici 5. tisočletja pr. Kr., zadnje pa so bile odkrite v 2. Tisočletju pr. Kr. Takrat je jezero v celoti prekrilo barje. Zato so od takrat naprej bivališča postavljali na od močvirja odmaknjenjem, trdnem tlu. Gre za zelo pomembno obdobje, saj so bili koliščarji med najzgodnejšimi graditelji stalnih naselbin.
Gradili so majhne skupine samostojnih kolib, naselja pa so istočasno postavljali na različnih koncih barja. Koliščarji so na to območje prinesli tudi poljedelstvo, saj so redili govedo, ovce, koze in svinje, prav tako so imeli za spremljevalce pse. Pomembni gospodarski dejavnosti sta bili tudi ribolov in lov, ter nabiranje gozdnih sadežev in plodov. Izdelovali so tudi lončene posode, od prve polovice 4. tisočletja pa so se ukvarjali tudi s kovinarstvom. Znani so tudi njihovi čolni za plovbo po jezeru, drevaki, ki so jih izdolbli iz hrastovih debel. Kasneje so uporabljali tudi vozove.
Avtor: A.S.
