Na Zahodu, kjer dominira levičarska kulturna hegemonija, se »mainstream« konservativni pol po izgubljenem kulturnem boju brezupno poskuša ohraniti. To poskuša doseči z ideološkim približevanjem liberalizmu, s čimer postaja njegova milejša parodija, prebivalcem pa ponuja lažno alternativo proti kulturnemu marksizmu.
Civilni nacionalizem, imenovan tudi državljanski nacionalizem, je različica nacionalizma, ki verjame v tradicionalne liberalne ideje, kot so svoboda, strpnost, enakost in človekove pravice. Civilni nacionalisti v praksi mlačno nastopajo proti LGBT in podobnih lobijih, s tem, ko zavračajo le njihove najradikalnejše ideje. Znani so predvsem po tem, da zagovarjajo migracije v zahodne države, če so se migranti –ne glede na to od kod so – pripravljeni asimilirati. Tako zanikajo raznolikost ljudstev in s tem poosebljajo glavni levičarski ideji univerzalizma in egalitarizma. Podpirajo legalne migracije, ki predstavljajo slab kompromis med liberalci in večinskim belim prebivalstvom, ki postaja vse večja žrtev posledic velike zamenjave. Proces zamenjave belcev v njihovih domovinah je zanje sprejemljiv le, »če se izvaja legalno,« pomemben pa ni izvor osebe, ampak le njegov potni list. Dokument, po njihovem mnenju lahko Afričana iz prebivalca tretjega sveta naredi v priseljenca, ki se uspešno vključi v zahodno družbo in jo »obogati«.
Mit o »rasni enakosti«
Po vzponu nove levice in njene kritične rasne teorije kulturni marksisti poskušajo enakost implicirati v vse vidike družbenega življenja. Ti zagovarjajo prepričanje, da je človeštvo monolitno, rase pa obstajajo le za rasiste, ki napadajo nemočne manjšine. Zanikajo, da med rasami obstajajo različne kognitivne sposobnosti npr. inteligenca, s tem pa sami ustvarjajo diskriminacijo, ki jo domnevno poskušajo preprečiti. Inteligenčni kvocient med belimi in temnopoltimi Američani se v povprečju razlikuje za 25 točk, v sistemu, ki so ga ustvarili belci, pa je nenamerna diskriminacija neizogibna. Liberalci, tako kot civilni nacionalisti, z vsiljevanjem enakosti temnopolte poskušajo vključiti v sistem, za neuspeh pa krivijo belce in domnevni sistemski rasizem. Rasa predstavlja temelj vsake civilizacije, saj kolektivna podzavest sorodnim narodom narekuje določene smernice v kulturi, dojemanju sveta in obnašanju. Zahodna civilizacija je produkt bele rase in le ta jo lahko ohrani, za to pa je na Zahodu treba zagotoviti večinsko belo prebivalstvo. Večina »mainstream« zmernih desničarjev ne želi prepoznati pomembne vloge, ki jo rasa igra v vsakodnevnem življenju, saj so podlegli levičarskim dogmam o »univerzalnem človeštvu«, zaradi katerega storjene škode niso zmožni popraviti.
Civilni nacionalizem je prešibek za ubranitev Zahoda
Neuspeli koncept civilnega nacionalizma trdi, da je raznolika družba, poenotena z abstraktno idejo, lahko stabilnejša kot ta, ki temelji na skupnih prednikih. Zagovarja trditev, da priseljenci z Bližnjega vzhoda in Afrike lahko shajajo z domačini, če bodo sprejeli liberalne ideje ter opustili svoje etnične interese. Prepričani so, da Američan ali Evropejec postane vsak, saj smo vsi konec koncev migranti, ki iščemo možnosti za boljše življenje. Po njihovem mnenju je Zahodna civilizacija napredovala po naključju, priseljenci iz tretjih držav pa se zaradi tega lahko brez težav vključijo v družbo, z njo upravljajo in jo ohranijo, dokler cenijo iste vrednote. Namen tujcev, ki prihajajo na Zahod pa je ravno nadomestiti in prevrednotiti evropske tradicije. Migracije pluralnih tujcev so tako močno polarizirale zahodne družbe, ki propadajo pred našimi očmi. Najtrdnejše družbe so povezane s krvjo in zemljo, katere meje so zarisale smrti njihovih prednikov. Etnični nacionalizem je edina možnost, ki lahko ubrani etnično ter rasno integriteto Evropejcev, saj priznava naravne raznolikosti in pogoje za ohranitev vsakega naroda. Pravi nacionalizem zagovarja ohranitev kulture vsakega naroda in njegove večine v svojih domovinah, ne glede na njihovo poreklo in prepričanje. Za razliko od liberalcev, ki svojo ideologijo vidijo za superiorno in moralni presežek, ki ga imajo po njihovem prepričanju pravico vsiljevati vsem.
Degradacija ljudi v trgovsko blago
Civilni nacionalisti in po večinoma vsi današnji desničarji zagovarjajo kapitalistične odprte trge, skrb za narod je pri njih sekundarnega pomena saj posameznike vidijo le kot dobičkonosne potrošnike. Desakralizacija je ena glavnih značilnosti liberalizma, ki so jo prevzeli od ostalih »marketinških« desničarjev. Migracije iz revnih ali prenaseljenih držav v manj vitalne, a bogatejše države, je zanje ekonomska rešitev in učinkovit odgovor na starajoče se evropsko prebivalstvo. Tu gre tudi za simbolično dejanje, kjer po uničenju prvotnih tradicij, Zahodna Evropa za blagor materialističnega industrializiranega sistema izvršuje etnični samomor. Na to težavo opozarja eden glavnih mislecev Nove desnice Alain de Benoist, ki odgovornosti ne išče v migrantih, ampak v industrializiranih narodih Evrope, ki so s podobnimi plutokratskimi kvazi-desničarji na čelu glavni krivci za nastalo stanje. Preseljevanje narodov ni v interesu ne priseljencem, ki so bili svoje domovine primorani zapustiti, niti avtohtonim prebivalcem, ki so soočeni s spreminjanjem njihovih družb. Če se bo trend nadaljeval, je možno pričakovati konflikt, ki bo za sabo pustil dolgotrajne negativne posledice v evropskih državah.
Opozicija rabljem Zahoda
Vojna, ki so jo kulturni marksisti napovedali evropski tradiciji in njenim ljudem, potrebuje močno opozicijo, ki je sposobna odgovoriti na vse levičarske napade in je imuna na njihov besednjak. Z liberalizacijo desnice ta ne predstavlja več interesa Zahodnjakov, ampak njihov propad prestavi za nekaj let. V Ameriki so republikanci razvili zanimive odgovore očitkom demokratov o rasizmu in homofobiji, kjer liberalce obtožujejo »pravega rasizma« in za svojo strankarsko maskoto izberejo transseksualca. »Desne« ideje so na raznih ameriških debatah zagovarjali homoseksualci in priseljenci, medtem ko so prave nacionaliste začeli obtoževati diskriminacije in jih izrinili iz svoje kampanje. Republikanci kot opozicijo levičarski podpori Palestini, zagrizeno podpirajo Izrael in mu množično pošiljajo velike zneske, kar je stalnica med vsemi desnimi strankami. V EU je najočitnejši primer liberalne »desnice« EPP, ki izključuje stranke s pravimi nacionalističnimi programi in iz dneva v dan kloni levici. Evropa potrebuje pravo desničarsko renesanso in ponovno zavzetje pogledov, ki temeljijo na starodavnih evropskih tradicijah, ter omogočijo nadaljnji obstoj celotne evropske etnije. Lažni civilni, ki temelji na liberalnih vrednotah pa mora zamenjati pravi etnični nacionalizem, ki temelji na krvi, neprekinjeni vezi med nami in našimi predniki.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
