Martin Sellner je eden od ustanoviteljev identitarnega gibanja v Avstriji in dolgoletni identitarni aktivist. Z njim smo se pogovarjali o konceptu remigracije, ki ga zagovarja, o uspehih metapolitike, ter o drugih vprašanjih, povezanih z množičnimi migracijami v Evropi.
Ste zagovornik remigracije, o tem pa ste nedavno izdali tudi knjigo. Kaj je pravzaprav koncept remigracije?
Martin Sellner: Knjiga, ki jo omenjate, bo prevedena tudi v angleščino. Remigracija je predlog za proavstrijsko in pronemško migrantsko politiko. Preobrat glavnih dejavnikov lahko privede do preobrata migrantskih tokov in zagotovi, da ostanemo prevladujoča večina v naši deželi. Predvideva reforme azilne politike in zakonov o državljanstvu, kot tudi varna območja in mesta s posebnimi pristojnostmi v Severni Afriki. Remigracija nima ničesar skupnega s samovoljnim »izgonom milijonov«, kot se trenutno namiguje. Koncept je zakonit, human in razumen. Remigracija je normalna za mnoge države.
Nekateri trdijo, da je v Evropi že preveč migrantov in da bi bila množična vračanja nemogoča. Kako bi remigracija delovala v praksi?
Sellner: Remigracija se osredotoča na migrante, ki niso skladni z našo kulturo in so ekonomsko breme ali kriminalci. Gre za tri kategorije: Prosilci za azil, migranti brez državljanstva in neasimilirani državljani. Prosilci za azil in tisti, ki morajo zapustiti državo, bi bili prvi, ki se vrnili domov. Tujcem, ki so breme za državo, se ne bi podaljšalo dovoljenje za bivanje. Kriminalci, ki niso državljani, bi prav tako izgubili dovoljenje za bivanje. Naturalizirani državljani, ki ustvarjajo vzporedne družbe, bi bili podvrženi odločni »leitkultur« politiki in pritiskom asimilacije. Obenem bi imeli programe za prostovoljno repatriacijo in pomoč v njihovih državah. Remigracija je projekt zasnovan, ne le za nekaj let, temveč za desetletja. Zato veliko število nezakonitih migrantov ni težava, ki je ne bi mogli rešiti. Cilj je začrtati smernice tako, da bi vsak dan Avstrija postala malo bolj avstrijska, in ne obratno.
Januarja so osrednji mediji poročali o »zloglasnem« sestanku identitarcev in članov nemške stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), kjer naj bi se menili o nekakšnih skrivnostnih načrtih kako uresničiti remigracijo. Za kaj je pravzaprav šlo?
Sellner: Škandalozno poročanje o domnevnem »skrivnostnem sestanku v Podstdamu« je bila predvsem politična kampanja, katere namen bil je škodovati AfD-ju. Gre za laži. Ni šlo za tajni sestanek, temveč za privaten dogodek. Hotel, v katerem je potekal, je bil odprt tudi za druge goste. Nihče ni uporabil izraza »deportacija«. Nismo se pogovarjali o nobenih »skrivnih načrtih«, temveč sem predstavil svojo knjigo, ki je sedaj uspešnica na Amazonu. Zaradi tega se moram zahvaliti levičarskim medijem.
Kasneje naj bi se govorilo tudi o tem, da vam je treba prepovedati vstop v Nemčijo. Bili ste celo zaustavljeni na meji. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Sellner: Po kampanji v Potsdamu, so nemški politiki razglasili, da ne smem več vstopiti v državo. Vendar sam nisem prejel nikakršne pisne odločbe, na poizvedovanja mojega odvetnika pa ni bilo odgovorov. Ker moram velikokrat potovati v Nemčijo zaradi sestankov in knjižnih predstavitev, sem hotel razčistiti stvari in sem se odpeljal čez mejo v Passau. Tam so me ustavili policisti, ki so me zaslišali glede točnih razlogov za moj obisk Nemčije in koliko časa bom ostal, mi pa niso preprečili vstopa v državo. Po prijetnem srečanju s prijatelji in simpatizerji, sem se še isti večer vrnil domov. To dejanje je sprožilo veliko zanimanje medijev. Glede prehoda meje sem objavil tudi posnetek v živo, v katerem sem razgalil pretirano represijo nemške vlade.
Kot kaže, vse več političnih strank v Evropi govori o »veliki zamenjavi«, in sedaj tudi o »remigraciji«. Torej ima metapolitična identitarna borba vse večji vpliv na samo politiko. Kako gledate na to? Kateri si najbolj zgovorni primeri tega metapolitičnega vpliva na politiko v Avstriji in Nemčiji?
Sellner: Ravno to je namen; družbo lahko bolj korenito spremenite z oblikovanjem debat in izrazov kot z volitvami. Do nedavnega je bil izraz »remigracija« znan le majhnemu krogu desnih intelektualcev, danes pa se pojavlja na naslovnicah. Že pred omenjenim incidentom se je na naslovnici Der Spiegla pojavil nemški kancler iz vrst social demokratov, ki je svaril, da »moramo deportirati v velikem obsegu«. Notranja ministrica Faeser hoče kolektivno deportirati vse člane tolp. Peter Beuth, notranji minister zvezne dežele Hessen, pa jim hoče preklicati potne liste. Z drugimi besedami, zahtevajo politiko remigracije. Debata dobiva vse večji zagon. AfD je predstavila svojo uradno politiko remigracije, medtem ko so Avstrijski svobodnjaki (FPÖ) vse bolj odločni glede tega koncepta. Mesto Rostock v Nemčiji je celo objavilo ponudbo za zaposlitev »svetovalca za remigracijo«.
Kako sicer gledate na trenutno migracijsko politiko Avstrije, pa tudi Bruslja? Katere so glavne potrebne spremembe?
Sellner: Tako v Bruslju kot na Dunaju je veliko govoričenja in obljub pred volitvami, vendar brez rezultatov. Nobena druga celina ne sprejema tolikšno število migrantov iz celega sveta kot Evropa, znotraj Evrope pa nihče ne sprejema toliko veliko nezakonitih migrantov na prebivalca kot Avstrija. Ni treba, da je temu tako. Ne gre za zakon narave, temveč za posledice političnih odločitev. Predvsem potrebujemo mejno politiko po vzoru Madžarske; zavrnitve, policijo, in če je potrebno, zid na meji. Vsi nezakoniti migranti morajo biti čim prej deportirani. Država mora postati popolnoma neprivlačna za »ekonomske begunce« in za migracije, ki so povezane z revščino. Potrebujemo reformo zakonodaje o državljanstvu, ki bi preklicala dvojno državljanstvo. Predvsem pa potrebujemo strogo politiko »deislamizacije«.
Koliko migrantov je danes v Avstriji in kako se to odraža v vsakdanjem življenju? Katere so glavne težave, ki jih migranti povzročajo?
Sellner: 2.4 milijona ljudi v Avstriji je migrantskih korenin, kar je 26 odstotkov prebivalstva. Najbolj narašča število muslimanskih migrantov. Od leta 1971 se je njihovo število povišalo več kot tridesetkrat, od 22.000 do skoraj 750.000. To pa so le uradne številke. Na dunajskih šolah so muslimani že največja skupina, ki prednjači pred katoličani in učenci, ki ne pripadajo nobeni veri. Trendi v drugih delih Avstrije se pomikajo v isto smer. Posledice so enake za vsako prizadeto državo gostiteljico; vzporedne družbe, nastajanje get, ogromni socialni stroški, verski fundamentalizem, neredi, postilstva in napadi z noži. Čeprav ni vsak posameznik takšen, so splošne posledice enake, ne glede na to ali gre za Anglijo, Francijo, Nemčijo ali Avstrijo. Izgubljamo naše domovine.
Lansko leto ste konec julija na Dunaju organizirali velike demonstracije v podporo remigraciji, ki so se jih udeležili predstavniki iz mnogih evropskih dežel. Kaj nam lahko poveste o tovrstnih dogodkih in evropskem sodelovanju?
Sellner: Naš shod za remigracijo je bil velik uspeh. Udeležili so se ga tudi predstavniki Alternative za Nemčijo in Avstrijske svobodnjaške stranke. Nekaj mesecev za tem smo v akciji v Bruslju prav tako zahtevali remigracijo. Ti metapolitični signali so pomemben del politične spremembe. Povzročajo razburjenje, spodbujajo debato in tlakujejo pot strankarski politiki. Spremba se velikokrat začne na ulicah. Ideja remigracije pa se je iz ulic preselila v parlamente.
Biografija
Martin Sellner je bil rojen 8. januarja leta 1989. Odraščal je v avstrijskem mestu Baden, na Dunaju pa je študiral pravo in filozofijo. Že kot najstnik se je začel zanimati za politični aktivizem, leta 2012 pa je z nekaj somišljeniki ustanovil avstrijsko podružnico takratnega evropskega domoljubnega gibanja Generacija identitete. Danes ostaja eden vidnejših identitarnih vodij in aktivistov. Trenutno je dejaven na svojih platformah na družbenih omrežjih in gostuje na različnih predavanjih, organizira identitarne kampanje in shode, v nemščini pa je izdal tudi že več knjig.
Avtor: Andrej Sekulović
Intervju je bil prvotno objavljen v Demokracija magazinu “Dosje migracije: Dovolj smo raznoliki”, ki je izšel marca 2024
