Migracije močno ogrožajo celoten zahodni svet od Evrope do ZDA. Lampeduso preplavljajo migranti, nemška vlada medtem financira promigrantske NVO. Orbán ostro proti migrantski politiki Bruslja. Na drugi strani Atlantika migranti preplavili New York.
Migrantska kriza na italijanskem otoku Lampedusa se stopnjuje. Rdeči križ je namreč ocenil, da je bilo v tretjem tednu septembra na otoku vsaj 10.000 novih migrantov. Gre večinoma za ljudi iz Severne pa tudi podsaharske Afrike in z Bližnjega vzhoda, na otok pa prihajajo predvsem z libijskih obal. Italijanski predsednici vlade Giorgii Meloni mnogi očitajo, da ne izpolnjuje svojih predvolilnih obljub, saj je kampanjo gradila na odločni protimigrantski retoriki. Sama Melonijeva pa je bila ogorčena, ko se je nemško zunanje ministrstvo odločilo, da nameni kar dva milijona evrov migrantoljubnim organizacijam in nevladnikom, ki so vpleteni v »humanitarno reševanje« migrantov v Sredozemlju. Poleg Italije je tudi Nemčija ena od držav, ki je preplavljena z migranti, zahvaljujoč politiki Angele Merkel, ki jo trenutna nemška koalicija socialistov in zelenih še bolj stopnjuje. Nemčija naj bi bila letos prejela že 224.000 prošenj za azil, kar je trikrat več kot Italija. Pri tem gre za migrante iz tretjega sveta in Evropi tujih korenin, saj ukrajinski begunci, ki dejansko bežijo pred vojno, niso všteti v te številke.
Nemška vlada financira nevladnike, ki uvažajo migrante
Kljub stopnjevanju zmede in nasilja, ki ga povzročajo migranti v Nemčiji, njena vlada zaradi ideoloških vzgibov še naprej podpira politiko odprtih vrat. Letos avgusta naj bi bila sprejela zakonodajo, ki bo migrantom omogočala, da bodo lahko dobili državljanstvo že po petih letih bivanja v Nemčiji, tisti, ki bi se izkazali na področju integracije, pa celo po treh letih. Do sedaj so sicer morali čakati od šest do osem let. Potez vlade pa očitno vse več Nemcev ne odobrava, kar se kaže tudi v vse večji podpori konservativni stranki Alternativa za Nemčijo, saj ji je v zvezni deželi Brandenburg od lanskega leta zrasla podpora za kar devet odstotkov, tako da ima ta čas 32-odstotno podporo nemških volivcev. V zvezni deželi Saška pa ima kar 35-odstotno podporo. Tako postaja ena najbolj priljubljenih strank. Nemška vlada pa medtem, kot je bilo že omenjeno, financira »humanitarce«, ki uvažajo migrante v Evropo. Nemško zunanje ministrstvo je že izbralo dve organizaciji, ki bosta prejeli del sredstev od dveh milijonov evrov, namenjenih nevladnikom. Medtem ko se ena od njiju posveča pomoči migrantom na kopnem, se druga, imenovana »SOS človeštvo«, posveča reševanju migrantov, ki v čolnih tihotapcev plujejo proti stari celini. Obe naj bi dobili znesek med 400.000 in 800.000 evrov.
Protestno pismo italijanske premierke Giorgie Meloni
Melonijeva je ob tem poslala nemškemu kanclerju Olafu Scholzu iz vrst Socialnih demokratov pismo pritožbe, v katerem je zapisala: »Na svoje začudenje sem izvedela, da se je vaša administracija – brez koordinacije z italijansko vlado – domnevno odločila s precejšnjimi sredstvi podpreti nevladne organizacije, ki sodelujejo pri sprejemanju nezakonitih migrantov na italijanskem ozemlju, kot tudi pri reševanju teh na Sredozemskem morju.« Ob tem je dodala: »Mnenja sem, da bi morala biti prizadevanja članic EU, tudi tista, ki vključujejo financiranje, osredotočena na omogočanje trdne podpore Italiji in ustvarjanje strukturnih rešitev migrantskega fenomena.« Letos je v Italijo prišlo že 133.000 migrantov, predvsem iz Libije in Tunizije, medtem ko jih je lansko leto v istem času prišlo 70.000.
Težave z migranti se nadaljujejo tudi pri nas
Kot redno poročamo, je tudi pri nas stanje zelo resno. Zaradi tega je Avstrija znova podaljšala nadzor na meji s Slovenijo za nadaljnjega pol leta. Notranji minister Boštjan Poklukar je sicer konec septembra na zasedanju notranjih ministrov EU v Bruslju valil krivdo na »politično nestabilnost« v naši soseščini in »naravne katastrofe« ter dodal, da se zaveda resnost problema, s katerim se zaradi situacije na Lampedusi sooča Italija. Vendar pa je glede na delovanje zdajšnje vlade vprašljivo, ali se sploh želi zavedati razsežnosti migrantskih težav, s katerimi se soočamo. Poklukar se je v času zasedanja sešel tudi s hrvaškim ministrom Davorjem Božinovićem, dogovorila pa naj bi se, da bosta Slovenija in Hrvaška okrepili policijsko sodelovanje v obliki mešanih patrulj in izravnalnih ukrepov, ki »vključujejo tudi za ta namen posebej usposobljene policiste« ter z dodatnimi tehničnimi sredstvi. Glede avstrijskega podaljšanja nadzora mej je Poklukar mnenja, da gre za nesorazmeren in celo nezakonit nadzor. Vendar pa se zdi, da Avstrijci jemljejo migracije resneje kot naša vlada.
Viktor Orbán: »Popolnoma nora ideja«
Prav tako jemlje to problematiko zelo resno madžarski premier Viktor Orbán, ki je v svojem nedavnem govoru v madžarskem parlamentu označil migrante na Lampedusi za »zavojevalno vojsko« in poudaril, da je jasno, da je novi migrantski pakt kljub protestom Poljske in Madžarske konec junija »popolna polomija«. Gre za pakt, ki ga je sprejela tudi slovenska vlada, ki pa določa, da bodo znotraj EU iz najbolj obremenjenih držav z migracijami migranti premeščeni v druge države članice. Določeno minimalno število migrantov in prosilcev za azil, ki jih bodo posamezne države članice morale sprejeti od bolj obremenjenih držav, je kar 30.000 migrantov na leto. Države, ki ne bodo želele sprejemati migrantov, pa bodo morale za vsakega nesprejetega migranta plačati »finančni prispevek« v višini vsaj 20.000 evrov. No, Orbán je opozoril, da lahko to jesen zaradi različnih stališč do migracij pride do novih zapletov v že tako napetem odnosu med Budimpešto in Brusljem. Idejo, da je treba sprejemati migrante, je označil za »popolnoma noro«, in dodal, da gre za ljudi, ki ta čas zganjajo nasilje na srbsko-madžarski meji. Opozoril je, da je prišlo že do 18 napadov na madžarske obmejne policiste in da migranti ponoči nanje tudi streljajo. »Migranti so prestopili rubikon in pod temi pogoji Madžarska ne more sprejeti zahtev bruseljskih birokratov,« je odločno poudaril. Zahtevo Evropske unije po sprejemanju migrantov in celo postavitvi migrantskega taborišča na madžarskih tleh pa je označil za »noro idejo, ki je naš zdravi razum sploh ne more dojeti«.
Težave z migranti tudi onkraj Atlantika
Evropa ni edina, ki se sooča z migrantsko krizo zaradi politike, ki uvaža tretji svet. V ZDA, kjer je demokratski predsednik Biden takoj po vstopu v Belo hišo začel črtati Trumpovo zakonodajo glede migracij in izvajati politiko odprtih mej, so sedaj tudi nekateri iz njegovega tabora, ki so prej navdušeno podpirali migracije, zaskrbljeni. New York, kozmopolitsko mesto, ki je znano po svoji liberalni odprtosti, je popolnoma zasičen z migranti, tako da so tudi nekateri liberalci sedaj obrnili ploščo. Gre za množice, ki prihajajo predvsem iz Srednje in Južne Amerike, obmejne zvezne države pa so jih zaradi velike obremenitve začele pošiljati v notranjost ZDA. Tu izstopa predvsem dogodek, ko je guverner Floride Ron DeSantis poslal z letalom približno 50 venezuelskih migrantov v prestižno otoško liberalno enklavo Martha´s Vineyard, nad čemer pa tamkajšnji »liberalni« prebivalci – 84 odstotkov jih je volilo Joeja Bidna – niso bili preveč navdušeni. Kmalu je bil razglašena »humanitarna kriza«, češ da na otoku ni prostora za migrante, od 49 migrantov pa so na otoku ostali le štirje. Očitno tamkajšnji eliti ni bilo všeč, ko so se migranti, katerih uvoz podpira, znašli pred njenimi vrati. Podobna zgodba se v veliko večjem obsegu že dlje časa dogaja tudi v New Yorku, ki velja za »demokratsko trdnjavo«, kjer je v istoimenski zvezni državi, katere središče je, dobrih 60 odstotkov volivcev glasovalo za Bidna. So pa prišle stvari tako daleč, da je letos poleti celo demokratski temnopolti župan Eric Adams dejal, da nimajo več prostora za migrante, saj jih je v dobrem letu v mesto prišlo več kot 100.000. Oblasti naj bi napovedale celo, da bodo migrantom na meji delili letake, naj ne hodijo v New York.
New York je poln migrantov iz Latinske Amerike
Migranti sicer stanejo mesto deset milijonov dolarjev dnevno, čeprav mnogi delajo na črno, medtem ko pustijo, da jim občina poravna račune za spanje in druge stroške. Pisarna župana Adamsa pa ocenjuje, da bodo v naslednjih treh letih stali mesto kar 12 milijard dolarjev. Ker so zavetišča polna, je guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul zaposlila kar pripadnike Nacionalne garde, da migrantom pomagajo čim prej izpolniti vse papirje in pridobiti delovna dovoljenja, da bi jih tako lahko premestili iz zavetišč med splošno prebivalstvo. Zaradi pomanjkanja prostora naj bi migranti taborili tudi na ulicah. Migrante naseljujejo tudi v hotele, pisarniške stavbe in v enem primeru celo v stavbo nekdanje policijske akademije. Avgusta se je govorilo tudi o morebitni postavitvi šotorskega naselja v znamenitem Centralnem parku. Najhujše pa so razmere pred hotelom Roosevelt, kjer je sprejemni center za migrante. Mnogi spijo kar po pločnikih, saj morajo po več dni čakati, da pridejo na vrsto.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
