Z ameriškim radijskim voditeljem Jamesom Edwardsom smo se pogovarjali o stanju v ZDA, o spremembah, ki jih je povzročil Donald Trump, o prihodnjih predsedniških volitvah in o prihodnosti Amerike.
Kdaj ste prvič postali dejavni v desnih krogih?
Moji začetki na tem področju segajo v leto 2000, ko sem bil star dvajset let. Takrat sem delal za predsedniško kampanjo Pata Buchanana. To je bilo zame zelo informativno leto, ki je spremenilo potek mojega življenja. Spoznal sem veliko dobrih ljudi, ki so me marsičesa naučili in s katerimi sem vzpostavil močne vezi prijateljstva, kar je zelo pomembno. Odločil sem se nadaljevati, tako da sem leta 2002 napovedal svojo kandidaturo za predstavnika zvezne države Tenessee. Kampanjo sem vodil odločno, močno smo se borili. Čeprav mi ni uspelo le za las, so mi bile kot posledica kampanje odprte druge poti, ki so me privedle na radio.
Ste voditelj radijske oddaje The Political Cesspool (Politična greznica). Nam lahko poveste kaj več o sami oddaji?
Leta 2004 me je poklical nekdo, ki se je spomnil moje kampanje, in me vprašal, ali bi hotel imeti svojo pogovorno radijsko oddajo. Šlo je za nekaj, o čemer nisem nikoli prej razmišljal in vsekakor nisem imel nobenih uradnih izkušenj. Vendar pa sem ravno takrat preudarjal, kako bi lahko ostal dejaven, zato sem pograbil to priložnost. V etru sem se prvič znašel 26. oktobra leta 2004. Zdaj smo praznovali 19. obletnico oddaje.
Vaša radijska oddaja ima torej za seboj kar veliko »kilometrino« …
Mislim, da je dolgo življenje oddaje posledica tega, da smo bili prvi radijski medij, ki je bil neposredno probelski na področju medijske krajine v ZDA. Ko sem začel, se mi ni sanjalo, da se bo oddaja obdržala tako dolgo. Sem pa hotel govoriti o ključnih vprašanjih, ki se jih nihče drug ni hotel dotakniti. Oddaja je postala znana, ker je zagovarjala probelska stališča pri vprašanjih identitete, migracij in zunanje politike, hkrati pa je bila uravnotežena z našo vero in južnjaško dediščino. Svoja stališča smo predstavljali brez opravičil, vendar pa tudi z dobronamernostjo. Šlo je za edinstveno oddajo s posebnim karakterjem.
Je v vseh teh letih prišlo do kakšnih večjih sprememb pri sami oddaji?
Ponosen sem na poznanstva, ki sem jih pridobil, in na podporo, ki jo je zgradil naš kolektiv. Čeprav smo imeli raznolike intervjuje z znanimi osebami, z zgodovinsko pomembnimi ljudmi in z izvoljenimi predstavniki, je cilj oddaje vedno ostal promocija tistih, ki opravljajo dobro delo in imajo zanimive stvari za povedati. Ljudi, ki jih drugje ne boste slišali in sporočilo katerih bi sicer osrednji mediji izkrivljali. Naš pristop je bil uspešen. Ustvarili smo si ime. V zadnjih dvajestih letih so o nas poročali skoraj vsi veliki mediji na svetu. Moj moto pa je vedno ostal: Ni umika, Ni predaje, ni opravičil.
Ste avtor knjige »Racism Schmasism«. Povejte nam kaj več o vsebini knjige.
To knjigo sem napisal leta 2010, saj sem imel dovolj tega, da se opleta z modnimi izrazi, kot sta »rasizem« in »belski supremacizem«, ki jih uporabljajo kot orožje, da bi z njimi diskreditirali upravičen odpor mnogih moških in žensk. Veliko ljudi se je prestrašilo teh neutemeljenih obtožb, zato sem napisal knjigo, ki je bralcem pomagala razumeti družbenopolitično atomsko bombo, ki je »beseda na R«. Razložil sem jim, da bodo naši sovražniki uporabljali to taktiko, dokler je ne nehamo upoštevati.
Rasizem se danes uporablja predvsem kot beseda, s katero hočejo liberalni mediji utišati svoje politične nasprotnike …
Ljudje morajo razumeti, da ko levičarji in podobni prevaranti uporabljajo izraz »rasizem«, mislijo s tem na vse »konservativne bele osebe«. Vse, kar belci počnejo, levičarji in manjšine pa ne odobravajo, je »rasistično«. Kdor tega ne dojame, ne bo razumel politike v sodobni Ameriki. Ko pa enkrat to dojamete, boste presenečeni nad tem, kako jasne bodo postale stvari. Nikoli več ne boste enako gledali na politiko, vsekakor pa ne boste več nasedali taktikam blatenja. Knjiga vsebuje tudi veliko absurdnih primerov »rasizma«, ki so vključeni, da bi se ljudje začeli na takšne obtožbe samoumevno odzivati s smehom.
Joe Biden je s svojo politiko odprtih mej povzročil precejšnjo zmedo v ZDA. Kakšno je zdaj stanje?
Zdajšnje stanje se giblje med zelo slabim in katastrofalnim. Demografija je usoda. Kot sem izpostavil na enem od svojih gostovanj na CNN, ne morete imeti naroda prvega sveta s prebivalstvom iz tretjega sveta. Sreča v nesreči je, da ljudje, sodeč po anketah, postopoma začenjajo razumeti, da velika zamenjava ni teorija, temveč dejstvo. Čas bo pokazal, ali bomo to spoznali pravočasno.
Vse več je govora o mogoči »ločitvi« oziroma odcepitvi posameznih zveznih držav v ZDA. Verjamete, da lahko pride do tega v prihodnosti?
Da. Glede na nedavno anketo novičarskega portala Yahoo News (Yahoo novice), ki jo je opravilo podjetje You Gov, je med Trumpovi volivci iz »rdečih« zveznih držav več tistih, ki verjamejo, da bi jim bilo bolje, če bi se odcepili. Ta čas je to edina odgovorna izbira za svobodoljubne Američane. Američani so razdeljeni pri vsakem pomembnem vprašanju. Težko si je predstavljati bolj neenotno družbo. Treba je razumeti, da pod zdajšnjo ureditvijo naši ljudje nimajo prihodnosti na tej celini. Če bomo ostali na tej poti, za nas ni prihodnosti. To je demografsko dejstvo. Naša odrešitev je zato morda prav res v ločitvi. Če je narodna ločitev ali odcepitev to, kar nas čaka v prihodnosti, pa moramo začeti resno razmišljati o tej možnosti.
Družbena polarizacija se torej stopnjuje?
Država ni bila tako močno polarizirana vse od državljanske vojne v 19. stoletju. Blago rečeno so med nami nerešljive razlike. Na milijone ljudi je pripravljenih sprejeti odcepitev in javnost začenja to sprejemati. Gibanja za odcepitev se pojavljajo povsod po državi, pa ne le v teoriji, čeprav so še vedno v povojih in navidezno daleč od zrelosti. Kljub temu je čutiti premike. Predstavnik New Hampshirea v predstavniškem domu je dejal, da je propad ZDA le vprašanje časa. »Nacionalna ločitev se bo zgodila. Je neizogibna, sedaj imamo zato priložnost, da jo prehitimo,« so bile njegove besede. Glede na to, da se razmere slabšajo in da polovica države v drugi polovici vse bolj vidi svojega smrtnega sovražnika, bi lahko hitro postalo »vroče«. Konec koncev nas zgodovina uči, da se požrešni multikulturni imperiji nikoli ne obdržijo. Ne verjamem, da bodo ZDA izjema.
V hollywoodskih filmih kot tudi v osrednjih medijih nam velikokrat prikazujejo ZDA kot zelo multikulturne, liberalne in progresivne. Je to realističen odraz ameriške družbe?
To je pravljica. Ne obstaja. Nikoli ni in nikoli ne bo. Ne le da tega nikoli ni bilo v ZDA, tega ni nikoli bilo nikjer na svetu. Družba mora imeti skupno identiteto, kulturo, zgodovino, praznike, heroje in legende, da bi se obdržala. Zgodovino medrasnih odnosov lahko povzamemo z eno besedo: konflikotom. Dokler so ljudje bolj ali manj zadovoljni in imajo dovolj denarja, da preživijo, se lahko degenerirana družba, kot je naša, obdrži. Vendar pa se sedaj povsod pojavljajo razpoke, ki so vse večje in globlje. Če bo napočil dan, ko bo v Ameriki prišlo do množičnih in nenehnih nemirov, se zna zgoditi, da bo zelo hitro prišlo do zaostrovanja.
Obstajajo v ZDA še vedno kakšne manjše zvezne države in mesteca, kjer so se ohranile tradicionalne vrednote?
Res je, da obstaja velika razlika med mestom in podeželjem. Bolj ko je okolje homogeno, več bo miru, povezanosti in tradicije. Nekatera majhna ameriška mesta so tako ohranila svoj značaj in šarm.
Kaj lahko pričakujemo na predsedniških volitvah prihodnje leto? Ima Trump možnost za zmago?
Neverjetno, ampak Trump ta čas v anketah vodi pred Bidnom. Gre za nekaj, kar se ni zgodilo niti leta 2016, ko je zmagal, niti leta 2020. Kot novinar sem se udeležil Trumpove predsedniške prisege pred leti. Res sem upal, da bo kot Samson porušil celoten establišment. Čeprav njegovo predsedovanje še zdaleč ni izpolnilo pričakovanj, mislim, da mu veliko dolgujemo.
Lahko poveste kaj več o tem?
Stanje iz leta 2016 smo pustili daleč za seboj. V mnogih pogledih je, čeprav morda nenamerno, za to zaslužen Donald Trump. Zaradi njega je prišlo do številnih sprememb, ki nam prinašajo nove nekdaj neobstoječe priložnosti. Povprečen Trumpov volivec kaže prve znake rasne zavesti. Moje trditve lahko podprejo gore statističnih podatkov in anekdotnih dokazov. Verjamem, da do tega v veliki meri prihaja zaradi čezmerno agresivnega načina, kako se je sistem − mediji, sodišča, vlada, itn. – odzval na grožnjo, ki jo je predstavljal Trump. Ljudem je sedaj jasno, da je sistem prirejen proti njim in da je reforma tako kriminalno koruptivnega sistema nerealistična.
Mediji so Trumpa nenehno zmerjali z »rasistom« in s »fašistom«. Zdi se, da ljudje vse manj nasedajo tovrstnim oznakam …
Trumpa so od leta 2016 dnevno označevali za »rasista«, »nestrpneža«, »belskega supremacista« in »fašista«. Ljudje so zato postali manj občutljivi na ostrino, ki so jo te besede, katerih namen je utišanje drugih, nekoč imele. Levica jih je uporabljala preveč pogosto.
Zaradi Trumpa se je torej v ZDA marsikaj spremenilo.
Predstavljajte si naslovnico: »73 odstotkov Trumpovih volivcev meni, da Demokrati poskušajo zamenjati belce z migranti in s temnopoltimi ljudmi, ki delijo njihove politične poglede, razkriva šokantna nova anketa.« 73 odstotkov od na desetine milijonov ljudi je manj naivnih glede rase v Bidnovem obdobju po Georgeu Floydu. Za to se lahko zahvalimo Trumpu. Na žalost pa mislim, da bodo sistem in koruptivna sodišča prihodnje leto Trumpa strpala v zapor, kar je brez primere v ameriški zgodovini. Trump je večkrat rekel, da ne more pričakovati pravičnega sojenja v New Yorku ali v Wasgington D.C., in glede tega ima popolnoma prav. Morda pa bo tako Trump znova nenamerno stopnjeval stvari, ki se morajo zgoditi.
Bi za konec izpostavili kakšne avtorje, ki bi jih priporočili našim bralcem?
Kot sem že rekel, je zame privilegij, da sem lahko sodeloval in se spoprijateljil z mnogimi čudovitimi ljudmi prek svojega dela na radiu. Ta čas je dejavnih veliko odličnih avtorjev. Raje ne bi sestavljal seznama posameznikov, saj bi tako ali drugače izpustil koga, ki si zasluži biti omenjen. Lahko pa izpostavim tri disidentske knjižne založbe: Antelope Hill Publishing, Arktos in White People Press. Vsaka od njih ima mojo podporo in vsebuje odlične knjige in avtorje. Čudovito je opazovati, kako naše gibanje postaja vse bolj profesionalno.
Biografija
James Edwards prihaja iz ameriške zvezne države Teennese in je že več kot dvajset let dejaven na področju ameriške desnice. Svojo kariero je začel v političnih vodah kot udeleženec predsedniške kampanje Pata Buchanana. Kasneje je tudi sam kandidiral na vmesnih volitvah, kjer se je potegoval za predstavnika svoje zvezne države v predstavniškem domu ZDA. Ko ni bil izvoljen, se je preusmeril v medije, kjer ostaja do danes radijski voditelj oddaje Politična greznica, je pa tudi avtor knjige Racism Schmasism.23
Avtor: Andrej Sekulović
Intervju je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
