Po Evropi se vrstijo shodi za Palestino. Eden večjih je bil nedavno v Londonu. Muslimani in levičarji na evropskih ulicah v podporo Gazi. Tovrstni shodi tudi v Ljubljani. Bližnjevzhodni spopadi razkrivajo posledice množičnih migracij.
Dober mesec po začetku spopadov med Izraelom in islamskim odporniškim gibanjem Hamas, ki nadzoruje Gazo, še vedno vre na Bližnjem vzhodu. V Gazi je že več kot enajst tisoč mrtvih, ob tem pa se zdi, da se islamisti iz Hamasa, ki naj bi imel podporo Irana, tokrat ne morejo preveč zanesti na podporo svojih zaveznikov. Iran za zdaj miruje, iranski minister Hosein Amirabdolahian pa je konec oktobra za televizijsko mrežo CNN izjavil, da njegova vlada ne želi širjenja tega konflikta. Dodal je, da čeprav je Iran vedno podpiral Palestince, z zadnjim napadom Hamasa na Izrael, ki je sprožil vojno, niso povezani. Tudi Hezbolah, libanonska islamistična paravojaška in teroristična organizacija, trdi, da je bil napad »stoodstotno palestinski«. Hezbolah se je sicer na začetku sovražnosti vmešal v spopade, vendar njegova izmenjava udarcev z Izraelom ni presegla obmejnega območja.
Zadnji od dolge vrste spopadov med Palestinci in Izraelom pa povzročajo tudi delitve in trenja v Evropi, kjer predvsem migranti muslimanske veroizpovedi in bližnjevzhodnih ali magrebskih korenin demonstrirajo na ulicah evropskih prestolnic. Pri tem se jim pridružujejo tudi levičarji, saj v Palestincih vidijo še eno »zatirano manjšino«, ki jo je treba osvoboditi.
Migranti in levičarji skupaj na evropskih ulicah
Od začetku spopada so se v Evropi zvrstili protesti v podporo Palestini. Javnost je močno razdeljena med podpornike obeh strani. Eden večjih shodov je bil v multikulturnem Londonu, mestu, kjer beli Britanci predstavljajo le še dobrih štirideset odstotkov prebivalstva. Velik protest v podporo Palestini je potekal 11. novembra, ko zaznamujejo dan premirja in konec sovražnosti v prvi svetovni vojni, v Veliki Britaniji pa je postal tudi dan spomina na vse padle britanske vojake. Prav zaradi izbire tega datuma za shod v podporo Palestincem, na katerem so se zbrali migranti in levičarji, naj bi bilo prišlo tudi do manjših besednih in fizičnih obračunov med slednjimi in domoljubi. Na ulice prestolnice Združenega kraljestva je bilo poslanih slabih dva tisoč policistov, da bi skrbeli za red in mir ter preprečevali trenja med skupinama. Aretirali so okoli sto petdeset protestnikov, ker so z zakrivanjem obrazov in uporabo pirotehničnih sredstev kršili zakon, pridržali pa tudi dvainosemdeset udeležencev protishoda, saj naj bi obstajala nevarnost, da se »infiltrirajo« med protestnike. Fotografije in posnetki znanega Londonskega mostu, po katerem se valijo množice migrantov in levičarjev v podporo Palestincem, pa nam kažejo resnično sliko multikulturnosti in »kulturne obogatitve«, po kateri lahko le tisti, ki najgloblje tiščijo glavo v pesek, trdijo, da je velika demografska zamenjava samo »teorija zarote«.
V Londonu eden največjih shodov do zdaj
Gre za do zdaj največji propalestinski shod v Londonu, ki ga je organizirala Koalicija Ustavimo vojno (Stop the War Coalition). Po ocenah policije naj bi se bilo demonstracij udeležilo tristo tisoč ljudi, organizatorji pa trdijo, da jih je bilo osemsto tisoč. Središče britanske prestolnice so preplavile palestinske črno-rdeče-bele zastave in transparenti z napisi v podporo Palestincem, ki so obsojali Izrael. Odmevali so vzkliki »svobodna Palestina« in »Izrael je teroristična država«. Že omenjeno število aretacij je bilo višje od vseh dosedanjih aretacij, povezanih s propalestinskimi shodi, na katerih so bili mnogi pridržani zaradi »sovražnega govora« in zaradi podpore Hamasu, ki je v Združenem kraljestvu uradno označen za teroristično organizacijo. Sedaj že nekdanja britanska notranja ministrica Suella Braveman je dodatno razburila javnost, ko je očitala policistom, da so bolj naklonjeni levičarskim protestnikom, in označila demonstracije podpornikov Palestine za »shode sovraštva«. Bravemanova je bila kmalu po shodu prisiljena odstopiti, ker je drugemu poslancu poslala iz svojega zasebnega e-maila dokument, povezan z migracijami, »zelo občutljive vsebine«. Od začetka spopadov so bili protesti v podporo Palestini v Londonu in drugih britanskih mestih organizirani tedensko. Britanska levica kot tudi sodobna levica na splošno, katere ideološki očetje so predvsem judovski intelektualci t. i. Frankfurtske šole, že tradicionalno podpira Palestino. Med tovrstnimi organizacijami pa v Združenem kraljestvu izstopa Revolucionarna komunistična skupina, na dogodkih katere naj bi bili govorci trdili, da Izrael nima pravice obstajati. Med drugim naj bi bil eden od govorcev izjavil: »V času našega življenja bo palestinska zastava plapolala nad Jeruzalemom.«
Levičarji demonstrirajo tudi v Sloveniji
Kot pričakovano, so levičarji skupaj z migranti takoj po začetku novega spopada na Bližnjem vzhodu začeli povsod po Evropi organizirati shode, ki se velikokrat spremenijo v izgrede in nasilje. Predvsem pa tako bližnjevzhodni spopad razkriva problematiko multikulturalizma in politiko odprtih mej. Posnetki in fotografije tovrstnih shodov nam razkrivajo razsežnosti tihe invazije Evrope s strani arabskih in afriških migrantov, islama in pa predvsem globalistov, ki to podpirajo. Večji shodi so bili tudi v Parizu, kjer se je zbrala večtisočglava množica, in v Bruslju, kjer se je demonstracij udeležilo dvajset tisoč ljudi. Na Madžarskem je bil tak shod prepovedan zaradi vprašanj javne varnosti, so pa dežurni levičarski borci za človekove pravice skupaj z nekaj migranti poskrbeli, da smo imeli manjše shode za Palestino tudi v Sloveniji. V Ljubljani je potekal v začetku novembra tako že drugi shod za Palestino. Na njem je bilo videti napise, kot so »antisionizem ni antisemitizem«, s katerim se hočejo levičarji očitno obvarovati pred oznakami »antisemitizma« in »rasizma«, ki jih sicer tako radi pripisujejo drugim, pa tudi »Osvobodimo Palestino nemške krivde«, s katerim so namigovali, da Nemčijo podpira Izrael iz občutka zgodovinske krivde. Če smo na prvem shodu slišali tudi vzklike Alah je velik, je bilo na drugem shodu opaziti nekaj protestnikov z obrazi, zavitimi v značilne »arafatske« rute in grb nekdanje Republike Bosne in Hercegovine, ki so ga Bošnjaki uporabljali v času vojne v devetdesetih letih, ko je bilo v njihovih vrstah kar precej mudžahedinskih prostovoljcev. Manjkalo ni niti migrantov, ki so bili v prvih vrstah. Shod je organiziralo Gibanje za pravice Palestincev, udeležila pa se ga je tudi Nataša Sukič, poslanka Levice, na njem pa naj bi bili videli tudi Luko Mesca.
Dvoličnost levice in osrednjih medijev
Zanimivo je, da se levičarji, ki so tako pri nas kot tudi v tujini znani po svojem »etnomazohizmu« oziroma po preziru rodne grude in svojega naroda, ko seveda ne gre za ljudi tujega izvora, goreče zavzemajo za Palestino. Očitno je palestinski nacionalizem sprejemljiv, evropski pa ne. Tudi v osrednjih medijih opažamo vedno nove novice o naraščanju antisemitizma in islamofobije ob zaostrovanju bližnjevzhodnih konfliktov, hkrati pa isti mediji zakrivajo negativne posledice množičnih migracij, ko ne poročajo o dnevnih napadih na Evropejce ali pa molčijo o izvoru napadalcev. Medtem ko so vse oči uprte na Bližnji vzhod, se Evropa že desetletja sooča z migrantsko invazijo, praktično kolonizacijo, in z veliko demografsko zamenjavo, ki ob množičnih shodih in incidentih, povezanih s Palestino, prihaja vse bolj do izraza. Stvar, ki bi nas najbolj morala skrbeti v luči zdajšnjega dogajanja, je zato morebiten sprejem palestinskih beguncev v Slovenijo in v Evropo, ki bi mu bila Bruselj in zdajšnja slovenska vlada vsekakor naklonjena. Vsekakor pa nas med drugim prav sovražnosti med Izraelci in Palestinci učijo, da multikulturalizem ne deluje.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
