Minuli konec tedna so v Štanjelu podelili Štrekljevo nagrado, ki jo občina Komen podeljuje vsaki dve leti. Za izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v pesmi in besedi jo je prejel koroški Slovenec Nužej Tolmajer. Tokratna Štrekljeva nagrada je bila podeljena že dvaindvajsetič.
S podelitvijo Štrekljeve nagrade se je občina Komen poklonila kulturniku, dolgoletnemu soustvarjalcu kulturnega delovanja na Koroškem in tajniku Krščanske kulturne zveze (KKZ) v Celovcu, ki je ta čas tudi predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu, pa tudi zbiratelju narodopisnega blaga, ki si posebej prizadeva za ohranitev slovenskega pevskega izročila na Koroškem. »Desetletja se je trudil raziskati bogato slovensko kulturno dediščino Avstrijske Koroške. Bil je tudi zelo aktiven v različnih društvih, organizacijah in skušal to ljudsko izročilo prenesti tudi na mladino. Tako je to zanj nagrada za vse, kar je opravil v svojem res bogatem življenju,« je o Nužeju Tolmajerju povedal komenski župan Erik Modic. Že v sami Sloveniji je dandanes zaradi sodobnega načina življenja težko ohranjati kulturna izročila in kulturno dediščino, zato je to toliko teže početi na avstrijskem Koroškem, saj je slovenska manjšina izpostavljena asimilaciji. Delo Nužeja Tolmajerja je zato še toliko bolj pomembno in vredno pozornosti. Štrekljevo nagrado posameznikom ali skupinam za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi podeljuje Odbor za Štrekljevo nagrado. Ime nosi po jezikoslovcu, slavistu, publicistu, etnologu in zbiratelju ljudskega blaga Karlu Štreklju (1859u1912), ki je bil rojen na Krasu, na Gorjanskem pri Komnu.
Večkrat nagrajen
Nužej Tolmajer je za življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci prejel tudi 43. Tischlerjevo nagrado za leto 2022, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza, še prej pa je leta 2020 za delovanje na podlagi vrednot slovenstva, demokracije in krščanstva prejel Peterlinovo nagrado, ki jo podeljuje Klub katoliških izobražencev Trst. Nužej Tolmajer je bil, kot smo že omenili, dolga leta tajnik Krščanske kulturne zveze in imel velike zasluge za ustanovitev Etnološkega muzeja na Kostanjah, ki je odprl vrata leta 2002. Pet let je bil tudi odgovorni urednik Našega tednika, glasila Narodnega sveta koroških Slovencev. Kot urednika Tednika so trikrat obsodili koroški brambovci (Kärntner Heimatdienst). Zelo pomembno je bilo njegovo delo z mladimi, z dijakinjami in dijaki Koroške dijaške zveze, kasneje pa je bil Tolmajer pobudnik za ustanovitev lutkovnih in amaterskih gledaliških skupin, dal pa je tudi pobudo za razvoj mladinske filmske dejavnosti. Poleg tega je bil med ustanovitelji skupne Slovenske glasbene šole na avstrijskem Koroškem, ki je edina skupna ustanova vseh koroških Slovencev, in med pobudniki Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, ki deluje na področju etnologije in njej sorodnih ved. Ko je leta 2004 nastalo Društvo Urbana Jarnika, je postal njegov predsednik.
Tiha zemlja
Letošnji Štrekljev nagrajenec se je več desetletij posvečal kulturi, saj mu je posebej pri srcu slovenska ljudska pesem, še zlasti domača, koroška. Prav zato je ljudskim pesmim v domačem kraju posvetil posebno pozornost v knjigi z naslovom Tiha zemlja. V knjigi so pesmi z Radiš in okolice vse od prvih zapisov do danes, priložene pa so tudi tri zgoščenke z domačimi radiškimi pesmimi. Nužej Tolmajer pa se ni posvečal izključno kulturi koroških Slovencev, temveč je dolgo vrsto let intenzivno prijateljsko sodeloval tudi s slovenskimi ustanovami na Primorskem, s Slovensko prosveto v Trstu in z Zvezo slovenske katoliške prosvete v Gorici ter z Zvezo cerkvenih pevskih zborov v Trstu in Gorici. Tesne so bile tudi njegove vezi z rojakinjami in rojaki v Kanalski dolini in v zdomstvu nasploh.
Predan slovenstvu
Nužej Tolmajer, rojen leta 1942 v taborišču Frauenaurach v Erlangnu, kamor je bila njegova družina izseljena, je bil ob vsem omenjenem tudi eden najbolj vztrajnih zagovornikov zahteve, da ustanove matične domovine primerno in transparentno podprejo dejavnost Krščanske kulturne zveze, ter je vedno pomagal krepiti stike med Slovenci avstrijske Koroške in matično domovino Slovenijo tudi s tem, da ji je sporočal dejstva o stanju Slovencev na Koroškem. Kar pa je pri vsem najvažnejše, pa je: Nužej Tolmajer je vse svoje življenje zavezan slovenski besedi, slovenskemu človeku in slovenski kulturni tradiciji in krščanstvu ter je svojemu narodno buditeljskemu delu srčno predan.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
