Zamejski organizaciji NSKS in SSO sta izdali skupno sporočilo za javnost, v katerem pozivata Slovence v matični domovini k dejanjem za pomiritev v slovenskem narodu. V njem sta pozvali, naj Vlada Republike Slovenije prekliče ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Nedavna nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu, sta organizaciji zapisali v skupnem sporočilu za javnost, saj je ta ukinitev močno zaostrila odnose na družbenopolitičnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. »To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje,« menita predsednika krovnih organizacij NSKS in SSO Valentin Inzko in Walter Bandelj, ki sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oziroma poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse druge državne institucije. Ker sta predsednika NSKS in SSO želela, da bi bil ta poziv izraz čim širše skupnosti, sta povabila vse, ki se s tem pozivom strinjajo, da svojo podporo izrazijo s podpisom, ki ga lahko oddajo tako, da se obrnejo na urad NSKS in SSO. Ko je na naše uredništvo prispelo omenjeno sporočilo za javnost oziroma Poziv NSKS in SSO Vladi RS, je bilo zbranih 97 podpisov slovenskih kulturnih in političnih osebnosti iz Avstrije in Italije. Kot sta zapisala tiskovna urada NSKS in SSO, je bil Poziv s podpisi poslan Vladi RS. Seznam doslej zbranih podpisov na tem mestu tudi objavljamo:
- Valentin Inzko, predsednik NSKS
- Walter Bandelj, predsednik SSO
- Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk
- Franca Padovan, županja občine Števerjan
- Marjan Drufovka, podžupan občine Števerjan
- Filip Hlede, podpredsednik SSO za Goriško
- Drago Štoka, odvetnik, nekdanji deželni tajnik SSk in predsednik SSO
- Adrijan Pahor, profesor
- Mirjam Bratina, profesorica
- Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa
- Ivo Jevnikar, predsednik zadruge Mladika
- Danijel Devetak, časnikar pri Novem glasu
- Stefania Beretta, SSO
- Michele Coren, odbornik pri SSO
- Alessandro Quinzi, kustos pri goriških pokrajinskih muzejih
- Jana Bandelj, športnica
- Blaž Kersevan, SCGV Emil Komel
- Andrej Černic, časnikar
- Manuela Quaranta Spazzapan, zdravnica
- Damijan Terpin, odvetnik in nekdanji deželni tajnik SSk
- Albert Devetak, SSO
- Tatjana Oletič, Slovenska prosveta
- Martina Valentincic, odbornica na občini Števerjan
- Marija Doroteja Brecelj, podpredsednica SSO za Tržaško
- Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete
- Loretta Primosig, odbornica SSO
- Jordan Ferletič, učitelj
- David Bandelj, profesor
- Matej Terpin, podjetnik
- Avguštin Devetak, podjetnik
- Andrej Čavdek, tehnik, skavt in športnik
- Marko Černic, odbornik SSO
- Marjan Kravos, predsednik Vincencijeve konference in upokojeni ravnatelj
- Susanna Scuderin, SSO
- Ilaria Bergnach, predsednica SKPD F. B. Sedej
- Andrej Vogrič, športni direktor AŠD Olympia
- Bernardo Spazzapan, zdravnik
- Nadia Fabris, pevka
- Štefan Čavdek, prodajalec
- Goran Rustja, zdravnik
- Anna Wedam, podpredsednica SSO za Videmsko
- Jan Leopoli, urednik na Slovenskem programu RAI za FJk
- Claudio Peric, podpredsednik SKPD Hrast
- Katja Bandelli, vzgojiteljica
- Damijan Podversič, vinogradnik
- Lucija Lavrenčič, učiteljica
- Bruna Cijak, profesorica
- Andrej Štekar, bančnik
- Alenka Legiša, upokojenka
- Martin Drufovka, podjetnik
- Marija Tercic, vzgojiteljica
- Erika Jazbar, časnikarka
- Veronika Terpin, ekonomistka
- Tatjana Devetak, ekonomistka, podjetnica, občinska svetnica
- Janez Terpin, podjetnik
- Karen Ulian, vzgojiteljica
- Kristjan Tommasi, javni uslužbenec in občinski svetnik
- Ana Saksida, kulturna delavka
- Andrea Sirk, inženir in podjetnik
- Adriano Corsi, podjetnik, nekdanji župan
- Dimitri Tabaj, zobozdravnik in zgodovinar
- Nerina Devetak, kulturna delavka in gostnika
- Ezio Gosgnach, glavni urednik štirinajstdnevnika Dom
- Martin Brecelj, časnikar in kulturni delavec
- Breda Sussi, časnikarka in kulturna delavka
- Mauro Leban, upokojenec in skavt, nekdanji ravnatelj Mladinskega doma
- David Grinovero, kulturni in politični delavec
- Niko Klanjšček, upokojenec in kulturni delavec
- Marko Bukovec, bančnik
- Danijel Čotar, agronom in publicist
- Marilka Koršič, upokojena farmacistka in družbenopolitična delavka
- Lorenzo Persoglia, strojevodja in kulturni ter politični delavec
- Paolo Posilippo, profesor
- Miloš Čotar, predsednik ZSKP in agronom
- Fulvia Premolin, upokojena ravnateljica in nekdanja županja
- Matevž Čotar, časnikar
- Annamaria Balduzzi, upokojena podjetnica
- Anka Peterlin, profesorica
- Marko Brajnik, upokojenec in kulturni delavec
- Martina Šolc, šolnica
- Peter Černic, profesor
- Karlo Nanut, profesor
- Mario Černic, upokojeni profesor
- Benjamin Černic, upokojenec in družbenopolitični delavec
- Alenka Soban, tajnica
- Dimitrij Brajnik, podjetnik
- Maurizio Peric, odbornik SKPD Hrast
- Marko Oraže, poslovodni tajnik NSKS
- Milena Ošina, tajnica NSKS
- Nanti Olip, predsednik ZNP
- Jože Wakounig, član ZNP
- Martina Grahonja, profesorica
- Simon Terpin, podjetnik
- Joza Picej, član ZNP
- Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž
- Zalka Kelih-Olip, nekdanja tajnica KKZ
- Janko Krištof, predsednik KKZ
- Renato Podbersič
Nesprejemljiva odločitev
»Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije,« je zapisano v pozivu NSKS in SSO, v katerem so zapisali še, da se strinjajo z izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi: »Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja slovenske osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava.«
Komunistično nasilje je dokazano
Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, kot so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda, so zapisali v pozivu NSKS in SSO in nadaljevali, da je rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Zapisali so še, da se sprava lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu, ker bo le tako mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda. Podpisani pozivajo vse politične strani v Sloveniji, začenši z Vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje: »Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu Izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje mogoča samo na podlagi miru tako med narodi kot v narodu samem,« se glasi v pozivu slovenskih zamejcev v Italiji in Avstriji.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
