Slovenski manjšini v Italiji in Avstriji pozivata k pomiritvi in preklicu vladne odločitve

Zamejski organizaciji NSKS in SSO sta izdali skupno sporočilo za javnost, v katerem pozivata Slovence v matični domovini k dejanjem za pomiritev v slovenskem narodu. V njem sta pozvali, naj Vlada Republike Slovenije prekliče ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Nedavna nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu, sta organizaciji zapisali v skupnem sporočilu za javnost, saj je ta ukinitev močno zaostrila odnose na družbenopolitičnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. »To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje,« menita predsednika krovnih organizacij NSKS in SSO Valentin Inzko in Walter Bandelj, ki sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oziroma poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse druge državne institucije. Ker sta predsednika NSKS in SSO želela, da bi bil ta poziv izraz čim širše skupnosti, sta povabila vse, ki se s tem pozivom strinjajo, da svojo podporo izrazijo s podpisom, ki ga lahko oddajo tako, da se obrnejo na urad NSKS in SSO. Ko je na naše uredništvo prispelo omenjeno sporočilo za javnost oziroma Poziv NSKS in SSO Vladi RS, je bilo zbranih 97 podpisov slovenskih kulturnih in političnih osebnosti iz Avstrije in Italije. Kot sta zapisala tiskovna urada NSKS in SSO, je bil Poziv s podpisi poslan Vladi RS. Seznam doslej zbranih podpisov na tem mestu tudi objavljamo:

 

1. Valentin Inzko, predsednik NSKS
2. Walter Bandelj, predsednik SSO
3. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk
4. Franca Padovan, županja občine Števerjan
5. Marjan Drufovka, podžupan občine Števerjan
6. Filip Hlede, podpredsednik SSO za Goriško
7. Drago Štoka, odvetnik, nekdanji deželni tajnik SSk in predsednik SSO
8. Adrijan Pahor, profesor
9. Mirjam Bratina, profesorica
10. Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa
11. Ivo Jevnikar, predsednik zadruge Mladika
12. Danijel Devetak, časnikar pri Novem glasu
13. Stefania Beretta, SSO
14. Michele Coren, odbornik pri SSO
15. Alessandro Quinzi, kustos pri goriških pokrajinskih muzejih
16. Jana Bandelj, športnica
17. Blaž Kersevan, SCGV Emil Komel
18. Andrej Černic, časnikar
19. Manuela Quaranta Spazzapan, zdravnica
20. Damijan Terpin, odvetnik in nekdanji deželni tajnik SSk
21. Albert Devetak, SSO
22. Tatjana Oletič, Slovenska prosveta
23. Martina Valentincic, odbornica na občini Števerjan
24. Marija Doroteja Brecelj, podpredsednica SSO za Tržaško
25. Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete
26. Loretta Primosig, odbornica SSO
27. Jordan Ferletič, učitelj
28. David Bandelj, profesor
29. Matej Terpin, podjetnik
30. Avguštin Devetak, podjetnik
31. Andrej Čavdek, tehnik, skavt in športnik
32. Marko Černic, odbornik SSO
33. Marjan Kravos, predsednik Vincencijeve konference in upokojeni ravnatelj
34. Susanna Scuderin, SSO
35. Ilaria Bergnach, predsednica SKPD F. B. Sedej
36. Andrej Vogrič, športni direktor AŠD Olympia
37. Bernardo Spazzapan, zdravnik
38. Nadia Fabris, pevka
39. Štefan Čavdek, prodajalec
40. Goran Rustja, zdravnik
41. Anna Wedam, podpredsednica SSO za Videmsko
42. Jan Leopoli, urednik na Slovenskem programu RAI za FJk
43. Claudio Peric, podpredsednik SKPD Hrast
44. Katja Bandelli, vzgojiteljica
45. Damijan Podversič, vinogradnik
46. Lucija Lavrenčič, učiteljica
47. Bruna Cijak, profesorica
48. Andrej Štekar, bančnik
49. Alenka Legiša, upokojenka
50. Martin Drufovka, podjetnik
51. Marija Tercic, vzgojiteljica
52. Erika Jazbar, časnikarka
53. Veronika Terpin, ekonomistka
54. Tatjana Devetak, ekonomistka, podjetnica, občinska svetnica
55. Janez Terpin, podjetnik
56. Karen Ulian, vzgojiteljica
57. Kristjan Tommasi, javni uslužbenec in občinski svetnik
58. Ana Saksida, kulturna delavka
59. Andrea Sirk, inženir in podjetnik
60. Adriano Corsi, podjetnik, nekdanji župan
61. Dimitri Tabaj, zobozdravnik in zgodovinar
62. Nerina Devetak, kulturna delavka in gostnika
63. Ezio Gosgnach, glavni urednik štirinajstdnevnika Dom
64. Martin Brecelj, časnikar in kulturni delavec
65. Breda Sussi, časnikarka in kulturna delavka
66. Mauro Leban, upokojenec in skavt, nekdanji ravnatelj Mladinskega doma
67. David Grinovero, kulturni in politični delavec
68. Niko Klanjšček, upokojenec in kulturni delavec
69. Marko Bukovec, bančnik
70. Danijel Čotar, agronom in publicist
71. Marilka Koršič, upokojena farmacistka in družbenopolitična delavka
72. Lorenzo Persoglia, strojevodja in kulturni ter politični delavec
73. Paolo Posilippo, profesor
74. Miloš Čotar, predsednik ZSKP in agronom
75. Fulvia Premolin, upokojena ravnateljica in nekdanja županja
76. Matevž Čotar, časnikar
77. Annamaria Balduzzi, upokojena podjetnica
78. Anka Peterlin, profesorica
79. Marko Brajnik, upokojenec in kulturni delavec
80. Martina Šolc, šolnica
81. Peter Černic, profesor
82. Karlo Nanut, profesor
83. Mario Černic, upokojeni profesor
84. Benjamin Černic, upokojenec in družbenopolitični delavec
85. Alenka Soban, tajnica
86. Dimitrij Brajnik, podjetnik
87. Maurizio Peric, odbornik SKPD Hrast
88. Marko Oraže, poslovodni tajnik NSKS
89. Milena Ošina, tajnica NSKS
90. Nanti Olip, predsednik ZNP
91. Jože Wakounig, član ZNP
92. Martina Grahonja, profesorica
93. Simon Terpin, podjetnik
94. Joza Picej, član ZNP
95. Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž
96. Zalka Kelih-Olip, nekdanja tajnica KKZ
97. Janko Krištof, predsednik KKZ
98. Renato Podbersič

Nesprejemljiva odločitev

»Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije,« je zapisano v pozivu NSKS in SSO, v katerem so zapisali še, da se strinjajo z izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi: »Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja slovenske osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava.«

Komunistično nasilje je dokazano

Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, kot so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda, so zapisali v pozivu NSKS in SSO in nadaljevali, da je rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Zapisali so še, da se sprava lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu, ker bo le tako mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda. Podpisani pozivajo vse politične strani v Sloveniji, začenši z Vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje: »Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu Izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje mogoča samo na podlagi miru tako med narodi kot v narodu samem,« se glasi v pozivu slovenskih zamejcev v Italiji in Avstriji.

Avtor: Lucija Kavčič

Tekst je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija