V prostorih Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve v središču Ljubljane je v sredo, 26. oktobra, potekala predstavitev Zbornika »Staroselci v Alpah«, ki ga je pred dobrim letom izdala Založba Nova obzorja, pri kateri ga lahko vsi, ki vas zanima slovenska velikokrat zamolčana preteklost, tudi naročite.
Zbornik je bil lansko leto izdan v počastitev tridesetletnice samostojne in suverene Slovenije, predstavitev pa so vodili člani Gorniškega kluba dr. Henrika Tume in skupine za raziskovanje evropskega staroselstva (RES).
Arheologija, jezikoslovje in zgodovina
Prispevke, zbrane v zborniku, so avtorji predstavili že na poletnih konferencah omenjenega gorniškega kluba in skupine RES v Bovcu na različnih konferencah, ki so bile organizirane med letoma 2011 in 2019 in so se ukvarjale s temeljnim vprašanjem “Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?”. Tokrat so na predstavitvi sodelovali Jože Rant st. iz skupine za raziskovanje evropskega staroselstva, etnologinja Duša Krnel Umek in Anton Jeglič, častni predsednik Gorniškega kluba dr. Henrika Tume, ki so imeli tudi uvodno besedo. Poleg njih so med drugim z zanimivimi predavanji na temo arheologije, jezikoslovja, zgodovine in drugih temeljnih vprašanj za razkrivanje naše preteklosti sodelovali publicist in raziskovalec alpske arheologije Janez Bizjak, dr. Milko Novič, ki je govoril o predzgodovinskem steklu na Slovenskem, dr. Vincenc Rajšp, ki je govoril o pojmovanju slovanstva in slovenstva v 16. stoletju, profesor Viljem Kralj, ki je predstavil ostanke slovenskega jezika na otoku Brač, in avtor Anton Perdih, ki se je posvečal analizi pogostosti in starim jezikom. Dogodek je bil uspešen, saj je bila dvorana polna, po predavanjih pa se je razvila tudi živahna debata. Kdor je predstavitev zamudil, si jo lahko ogleda na kanalu revije Demokracija YouTube ali pa si prebere zbornik, v katerem so podrobneje obdelane vse teme tega pogovornega večera.
Slovenci so alpski staroselci
Predstavitev se je začela z nagovorom urednikov zbornika »Staroselci v Alpah« Duše Krnel Umek in Jožeta Ranta st., za njima je prevzel besedo Anton Jeglič, ki se je spominjal, kako je Gorniško društvo Skala za časa komunistične Jugoslavije nadomestilo križ na drugi najvišji slovenski gori Škrlatici, saj je bil prvotni križ odstranjen. Zaradi tega je omenjeno društvo naletelo na težave z oblastmi, ki pa so jim na koncu dale dovoljenje za postavitev novega križa, potem ko so zbrali več podpisov tako iz Slovenije kot iz tujine. »Danes je Skala alpinistična velesila. Smo Slovenci in raziskujemo svoj izvor,« je dejal Jeglič o delu svojega društva. S tem se je pogovor preselil v meglene predzgodovinske čase. Občinstvo je lahko izvedelo, naj bi bili Slovenci v davni preteklosti ogromno ljudstvo, med njimi največja skupina pa so bili Karni. Tudi v času cesarice Marije Terezije, ki je uvedla splošno šolsko obveznost na območju Avstro-Ogrske, se je slovenščina imenovala predvsem kranjski jezik po izrazih, kot so Karni, Karantanija in tudi Karnijske Alpe, ki so v Avstriji.
Preteklost je ključna za prihodnost
Zatem so voditelji predstavitve nadaljevali z opisom zbornika, ki je razdeljen na sklope o arheologiji, zgodovinskih virih in jezikoslovju. Prav tako so poudarili, da je bil Janez Janša eden glavnih podpornikov tovrstnih raziskav o slovenski preteklosti in glavni pobudnik, da se na drugačen način pristopi k preučevanju staroselstva. Izpostavili so tudi, da nas prav prazgodovina povezuje z drugimi Evropejci in da je poznavanje preteklosti ključno za prihodnost. Slovenci, kot kažejo novejše raziskave, namreč niso prišli izza Karpatov v 6. stoletju, temveč živijo na tej zemlji in na območju Alp že od nekdaj. Kot je kasneje poudaril eden od govornikov Slovenci v nasprotju z drugimi narodi nimajo starodavne mitološke povesti o »prvotni domovini«, ker v tej še vedno živijo. Pred koncem prve ure predstavitve so se zbrani z minuto molka poklonili pokojnima dr. Antonu Mavretiču in dr. Leopoldu Severju, ki sta bila oba dejavna na področju odkrivanja starodavne preteklosti.
Od Ljubljanskega barja do alpskih vršacev
Zatem je razprava stekla o povzetkih raziskovanj profesorja Antona Voluščka o eni najstarejših kultur, mostiščarjih in koliščarjih, ki so živeli na Ljubljanskem barju. Mostiščarji so prebivali tako na Balkanu kot v Srednji Evropi in drugje ter so izumili mnoga pomembna orodja. Z Barja pa se je predavanje pomaknilo v višave Vzhodnih Alp, saj je Janez Bizjak kot naslednji predavatelj predstavil dediščino in izročilo tamkaj živečih staroselcev. Bizjak je prav tako zanikal splošno sprejeto, vendar, kot pravi sam, zmotno predpostavko, da so bile v davnih časih Alpe neprehodne: »Alpe so bile vedno prehodne, od kamenih dob naprej. Čez Alpe so vodile prve trgovske poti,« je poudaril. Govoril je tudi o planinskem pašništvu, preučevanju rud, duhovnih običajih, mitih in drugih kulturnih lastnostih alpskih staroselcev. Na koncu je izpostavil, da so predniki Slovencev nedvomno živeli pod avstrijskim Grossglocknerjem, katerega starejše ime je Veliki Klek, ki je bilo kasneje ponemčeno. V nadaljevanju je Milko Novič govoril o tako imenovanih steklenih jagodah, steklenih izdelkih ali okraskih iz pradavnine, katerih največje najdišče je v Novem mestu oziroma na Dolenjskem, kjer so našli več deset tisoč tovrstnih ornamentov, ki izvirajo predvsem iz halštatske dobe.
Slovenstvo skozi zgodovino
Naslednja predavateljica je bila Duša Krnel Umek, ki je govorila o delu zbornika, posvečenem Davorinu Trstenjaku, pobudniku Društva slovenskih pisateljev, ki je Slovence postavljal ob bok drugim evropskim narodom in utemeljeval, da smo na tem območju staroselci. Prepričan je bil, da so, čeprav pod imeni, kot so Karni, Veneti ali Noriki, Slovenci na tem območju navzoči že tisočletja, do podobnih ugotovitev pa je prišel tudi Jurij Venelin. Za njo je govoril dr. Vincenc Rajšp, ki je opozoril na pomembno vlogo Adama Bohoriča pri pojmovanju Slovanov in Slovencev v 16. stoletju. Bohorič je bil pomembna osebnost in je močno vplival na razvoj slovenstva. Potem je bil na vrsti profesor Viljem Kralj, ki je utemeljeval tezo, da se je na otoku Brač nekoč govorilo slovensko, in izpostavil povezave med slovenščino in čakovščino. Za njim je znova govoril Jože Rant st. o tem, da podobnost latinščine slovanskim jezikom dokazuje navzočnost protoslovanov na našem območju. S tem se podira teza o priseljevanju v 6. stoletju. Obstajali naj bi tudi nemški viri, ki Slovence uvrščajo med alpske narode. Dr. Rant je predstavil tudi ugotovitve Maria Alineija glede Ladincev. Zadnji predavatelj je bil avtor Anton Perdih, ki je govoril o starih jezikih, haploskupinah Evropejcev in o selitvah ljudstev v davnini. Njegovo predavanje se je prelilo v živahno razpravo, v kateri je občinstvo delilo svoja mnenja in postavljalo različna vprašanja glede zgodovine in arheologije. Med drugim je dr. Rant opozoril, da moramo biti zelo previdni pri zgodovinskih domnevah, saj jeziki ne gredo vedno z geni. Predstavitev se je po treh urah končala ob 19. uri zvečer.
Avtor: Andraž Grad
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
