Urban Purgar je bil rojen 24.01. 1990 v Ljubljani in trenutno živi in dela v okolici Ljubljane. Je prepričan domoljub in eden vidnejših članov skupine Rumeni Jopiči, ki je nastala kot reakcija na levičarske proteste in na širjenje jugonostalgije, ter se zavzema za domoljubne vrednote. Urban je tudi predsednik Društva za promocije tradicionalnih vrednot in novinar novonastale Nacionalne tiskovne agencije. Kot novinar poroča iz terena o razmerah na petkovih protivladnih protestih in opravlja intervjuje z udeleženci protestov. Zaradi svojega dela je bil že večkrat kritiziran in napadan iz strani levičarskih medijev in aktivistov. Z njim smo se pogovarjali o Rumenih jopičih, Nacionalni tiskovni agenciji in o drugih aktualnih temah.
Rumeni jopiči, katerih vidnejši predstavnik ste, so v javnosti prvič nastopili lansko leto ob dnevu državnosti, ko so pokazali svoje nasprotovanje tako imenovani levičarski »antiproslavi« na Prešernovem trgu v Ljubljani. Kaj vas je pri tej »antiproslavi« najbolj zmotilo in kakšne so glavne vrednote Rumenih jopičev?
Protesti so nas že na splošno zmotili zaradi rdečih zvezd in drugih simbolov bivše totalitarne države. Glede organizacije antiproslave smo imeli indice, da so hoteli Antifa po vzoru ameriških BLM in drugih neomarksističnih skupin skruniti spomenike. Zato smo se odločili za organiziran nastop proti skrajni levici in njenemu današnjemu derivatu kulturnemu marksizmu ter politični korektnosti. Ime »Rumeni jopiči« smo si izbrali po vzoru francoskih Rumenih jopičev, ki so protestirali proti francoski neoliberalni vladi, katere stališča so podobna stališčem kolesarskih protestnikov. Rumeni jopiči se sicer zavzemamo za domoljubje, za ohranitev slovenske in evropske etnokulture in smo proti degenerirani multikulturni, pro-LGBT Evropski uniji.
Tudi letos ste Rumeni jopiči hoteli javno pokazati svoje nasprotovanje »antiproslavi«, vendar pa vas je takoj po vašem prihodu policija aretirala in odpeljala. Opišite nam potek tega incidenta…
Na Prešernovem trgu smo se znova postavili zraven spomenika. Kot lansko leto, smo hoteli izraziti naše nasprotovanje politkolesarjem, ki so znova skrunili dan državnosti. Pred Prešernovim spomenikom smo razgrnili transparent z napisom: »Domoljubju pravite fašizem, da branite svoj komunizem«. S tem smo hoteli povedati, da je za levičarje vsako izražanje domoljubja že kar fašizem.
Kmalu zatem ste se soočili z napadom protestnikov in zatem še s policijo…
Takoj po našem prihodu so nas ljubitelji rdeče zvezde začeli verbalno napadati, ob tem pa so po nas tudi pljuvali in nas odrivali. Njihov namen je bil, da nam iz rok iztrgajo transparent. Ob tem je treba poudariti, da smo imeli enako pravico izražati svoja prepričanja na demokratičen način kot oni. Vendar pa nas je, na ogorčenje vseh nas, policija po pozivu Jaše Jenulla, ki je kričal: »odstranite to neonacistično golazen, drugače jih bomo odstranili mi«, nasilno odstranila iz Prešernovega trga, nas odpeljala na pridržanje in nam izdala plačilne naloge. Odnos policistov v prostorih centra za pridržanje Moste je bil zelo neprofesionalen, saj so se norčevali iz članskih izkaznic enega izmed naših članov, ki je imel v denarnici članski izkaznici stranke SNS in Združenja za vrednote Slovenske osamosvojitve. Neprimerna pa so se nam zdela tudi vprašanja o količini gotovine v denarnicah naših članov.
Zdi se, da so bili lansko leto na »antiproslavi« policisti do Rumenih jopičev precej korektni, letos pa je bilo očitno povsem nasprotno. Kaj je po vašem mnenju razlog za to spremembo iz strani policistov?
Težko bi rekli, da policija deluje korektno do vseh državljanov Republike Slovenije, saj »jenullovcem« že ves čas dovoljuje proteste, kljub razglašeni epidemiji, medtem ko so morali mnogi podjetniki zapreti svoje lokale in trgovine, obenem pa so dobivali visoke kazni za kršitve odlokov. Levičarji pa so lahko nemoteno širili virus tudi, čeprav je bilo drugim državljanom prepovedano zbirati se. Če bi bila situacija obratna in mi mi prišli protestirat v tako velikem številu, sem prepričan, da nam to ne bi bilo dovoljeno.
Kako komentirate dejstvo, da se je aretacija zgodila takoj potem, ko je Jaša Jenull pozval policiste naj vas »odstranijo«?
Mislim, da so policisti na splošno precej sovražno nastrojeni proti nam, ne glede na to, da le mirno protestiramo. K temu je znatno pripomogla tudi lažna stigmatizacija osrednjih medijev, ki nas označujejo za »neonaciste«. Zdelo pa se mi je zanimivo in predvsem zelo nenavadno, da nas je policija odstranila takoj po že omenjenemu pozivu sina državnega tožilca. Zato od pristojnih organov pričakujemo korektno preiskavo dogodka in sankcioniranje odgovornih policistov.
Kako Rumeni jopiči gledate na samo aretacijo in na predpisane kazni in kako ste se na to odzvali?
Po našem mnenju je bilo ukrepanje policije neprofesionalno in, če grem še dlje, nezakonito. Preko odvetnice smo že oddali zahteve za sodno varstvo zoper plačilne naloge. V pripravi pa so tudi odškodninske tožbe zaradi, po našem mnenju, nezakonitega pridržanja in kršenja ustavne pravice do demokratičnega protesta.
Ste tudi novinar novonastalega medija NTA v sklopu katerega ste se odpravili teden dni po »antiproslavi« na petkove protivladne proteste. Kakšen je bil odziv protestnikov, ki se radi predstavljajo predvsem kot »borci za neodvisnost medijev«?
Odziv je bil pričakovan, a vendarle nenavaden za t.i. »borce za svobodo govora«. Le redki so odgovarjali na moja vprašanja. Večina je do mene imela podcenjujoč odnos. Iz posnetkov je razvidno tudi njihovo oviranje novinarskega dela. Le predstavljamo si lahko kaj bi se zgodilo, če na Trg republike ne bi prišel v spremstvu varnostne službe.
Kako bi glede na intervjuje, ki ste jih opravili s protestniki, ocenili njihove razloge za udeležitev protestov?
Glede na intervjuje ocenjujem, da protestniki pravzaprav ne vedo točno zakaj so tam, saj sem dobil zelo malo konkretnih odgovorov. Najbolj me je nasmejalo dejstvo, da so mi mnogih od njih zatrdili, da protestirajo zaradi mene osebno. Moja ocena je, da protestirajo zaradi lastnih interesov, beri denarja. Brez podpore osrednjih medijev in opozicijskih strank in v zadnjem času tudi sindikatov, bi ti protesti izzveneli že lansko leto. Jasno je, da so protesti politično motivirani proti sedanji vladi in ne, kot hoče Jenull predstaviti javnosti, zaradi kvazi »diktature« v Sloveniji. Če bi v Sloveniji zares vladala diktatura, bi protestniki protestirali vse dni v tednu dokler ne bi zrušili vlade, namesto da prirejajo ob petkih svoje cirkuške predstave. Ob tem velja tudi omeniti, da bi bili v pravi diktaturi protesti naslino zatrti, glavni protagonisti pa bi končali v zaporu.
Ste tudi predsednik Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je pred kratkim iz strani Ministrstva za kulturo dobilo status nevladne organizacije.
Drži, 28. 05. 2021, smo s strani Ministrstva za kulturo prejeli odločbo v kateri je navedeno, da se Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot podeli status nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture. Naj povem, da se je že prvi dan po javni objavi podelitve statusa aktiviral t.i. »Aktiv delavcev in delavk v kulturi«, ki pripravlja izpodbijanje podelitve tega statusa. Še enkrat so »strpni« levičarski aktivisti dokazali, da jim je pojem svobode govora in izražanja popolnoma tuj in da priznavajo samo levičarske nevladnike, kar se je izkazalo tudi v primeru zavoda Iskreni.
Kako komentirate levičarsko vandaliziranje stavbe ministrstva v protest podelitvi omenjenega statusa vašem društvu?
Glede vandaliziranja stavbe ministrstva smo se v Društvu za promocijo tradicionalnih vrednot odzvali tudi z uradno izjavo za javnost, v kateri smo poudarili, da so takšna dejanja skrajno zavržna, saj je njihov namen po našem prepričanju ustvarjati dodaten nemir v javnosti in glede na lokacijo na kateri so se pojavili grafiti, celo ustrahovati določene zaposlene na ministrstvu, s čemer se posledično potencira že tako napeto stanje v slovenski družbi, ter samo še dodatno poglablja njen razkol. V naši nevladni organizaciji se zavzemamo za medsebojno spoštovanje, kulturen dialog in spoštljivo izmenjavo mnenj med nasprotno mislečimi. Verjamemo, da je to edina prava pot, da slovenska družba znova postane strpna, in edini pristop, preko katerega se lahko trenutno precej razklana družba okrepi vsaj toliko, da vsaj v bistvenih in za državo in državljane pomembnih projektih nastopi enotno. Spoštovanje različnih mnenj je namreč predpogoj za razvoj in dobrobit vsake družbe.
Ste bili kot NVO sprejeti v krovno mrežo slovenskih nevladnih organizacij CNVOS?
Pred kratkim smo izpolnili pristopno izjavo za včlanitev v CNVOS. Na njihovi spletni strani je jasno in nedvoumno navedeno, da se jim lahko pridružijo vse nevladne organizacije. Po naši pristopni izjavi nam več kot dva tedna niso odgovorili, ko pa smo jih ponovno opomnili nam je direktor Goran Forbici odgovoril, da delovanje našega društva ni skladno s poslanstvom CVNOS. Napisali smo jim pritožbo v kateri se nismo strinjali z njegovo samovoljno in politično motivirano odločitvijo. Postopek se bo sedaj odvijal na Svetu CNVOS, končno odločitev o našem članstvu pa bodo sprejeli do konca julija 2021. V kolikor bo naše članstvo protipravno zavrnjeno, bomo proti CNVOS ukrepali preko naše odvetniške družbe. Nikomur ne bomo pustili, da Slovence deli na prvorazredne in drugorazredne državljane.
Kako komentirate izjave levih medijev, ki trdijo, da NTA niste »pravi« novinarji?
Večina levosučnih medijev želi monopol nad medijsko krajino. Če se pojavi desno usmerjeni medij, ga zmerjajo, da je »tako imenovani medij«, ter da se njegovi novinarji »pretvarjajo, da so novinarji«. Podobno so trdili tudi za Nova24, danes pa lahko vidimo, da se je iz tega projekta razvil medij konkurenčen največjim medijem v Sloveniji. Vsem medijem v Sloveniji sicer sporočamo, da Nacionalna tiskovna agencija deluje v okviru zakonskih in ustavnih omejitev Republike Slovenije. Smo v procesu vpisa v Medijski razvid, kar pravno pomeni, da lahko delujemo kot medij. Imamo »prave« novinarje, snemalce, kolumniste in NTA PRESS ekipo na terenu. Z vsakim dnem je naše delovanje bolj profesionalno in bolj resno. Z našo mlado novinarsko ekipo se razvijamo in delujemo v službi domovine. Naš slogan je »Povsod je naš teren«.
Avtor: Andrej Sekulović
Intervju je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
