Množično priseljevanje v Evropo je odprlo vrata novemu načinu zaslužka s tihotapljenjem ljudi. Balkanska pot, ki je bila petdeset let nazaj znana predvsem kot pot za tihotapljenje mamil je sedaj osrednja pot za tihotapljenje nezakonitih migrantov.
Množično priseljevanje, s katerim se danes sooča Evropa, ni le voda na mlin globalistom, ki hočejo s pritokom prebivalstva tretjega sveta oslabiti nekoč bolj ali manj homogene evropske narode, in velikim mednarodnim korporacijam, ki potrebujejo poceni delovno silo, temveč je tudi zlata jama za kriminalne združbe in tihotapce. Predvsem od leta 2015, ko se je začela t.i. »migrantska kriza« predstavlja tihotapljenje migrantov donosen posel za razne kriminalne organizacije. Po nekaterih podatkih naj bi občasno z njimi sodelovali tudi razni nevladniki, ki po nalogu svojih globalističnih gospodarjev uvažajo tretji svet v Evropo. Konec prejšnjega leta je tako grški minister za migracije Notis Mitarachis za javnost izjavil, da naj bi sedem nevladnih organizacij skupaj s tihotapci ljudi tihotapilo migrante v Grčijo. Pri tem je med drugim izpostavil norveško nevladno organizacijo Aegean Boat Report in Al-Khair fundacijo iz Londona. Tihotapljenje migrantov je sicer donosen posel prav na t.i. »balkanski poti«, preko katere iz Grčije čez Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hrvaško prihajajo migranti tudi v Slovenijo.
Poročilo Globalne iniciative proti kriminalu
V poročilu, ki ga je letos objavila Globalna iniciativa proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu, naj bi bil posel tihotapljenja migrantov vreden 50 milijonov evrov na leto. Kljub temu, da naj bi bila ta številka precej manjša od zaslužka iz leta 2015, ko je bila migrantska kriza na vrhuncu, gre vsekakor za donosen posel v regiji Zahodnega Balkana. Od leta 2015 naj bi balkansko pot prehodilo milijon in pol migrantov, ki prihajajo predvsem iz Bližnjega vzhoda in Afrike. V poročilu Globalne iniciative naj bi bile podrobno opisane geografske točke in poti tihotapcev migrantov na Zahodnem Balkanu. Zdi se, da tudi pandemija kitajskega virusa ni znatno zaustavila tihotapskih poslov. Letos je sicer slovenska policija samo do polovice februarja prijela 17 tihotapcev, med katerimi je bilo 14 tujcev in trije slovenski državljani. Poročilo pa poleg tihotapljenja ljudi obravnava tudi tihotapljenje mamil in razkriva spremebe v poteh in cenah narkotikov.
Od mamil do migrantov
Balkanska pot je postala znana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot zloglasna pot za tihotapljenje mamil, predvsem heroina, iz vzhoda na zahod. Leta 2015 ob izbruhu, ali bolje rečeno zaostrovanju množičnih migracij – saj te potekajo v Evropo že desetletja – pa je dobila omenjena pot za »švercanje« droge nov pomen in namen kot pot za tihotapljenje ljudi. Kot je bilo že rečeno naj bi po tej poti že približno milijon in pol migrantov prišlo skozi Turčijo, Grčijo in Zahodni Balkan do Zahodne Evrope. Le ta je bila seveda cilj večine migrantov ob izbruhu krize, vendar pa je kasneje vse več migrantov hotelo azil tudi v drugih državah, vključujoč Slovenijo. Kot vemo naj bi ta eksodus sprožila vojna v Siriji, vendar pa je kasneje postalo jasno, da je poleg tistih, ki bežijo pred vojno, med migranti tudi veliko število ekonomskih migrantov, ki velikokrat prihajajo iz dežel kjer sploh ni vojnih spopadov. Poleg Sirije naj bi tako največ migrantov prihajalo iz Afganistana, Pakistana, Irana, Iraka in Maroka. Prav tako pa naj bi bili med iskalci azila migranti iz Alžirije, Etiopije in Eritreje. Med migranti prevladujejo predvsem mladi moški, stari od 15 do 30 let.
Kako poteka tihotapljenje
Na svoji poti v Evropo, kjer so migranti prepričani, da se cedita med in mleko, medtem ko nekatere njene države postajajo vse bolj podobne tretjemu svetu, se le ti zanašajo predvsem na tihotapce. Po poročanju nekaterih medijev, ki razkrivajo tudi podatke omenjenega poročila, naj bi obstajale tri različne kategorije tihotapcev. Mešetarji, čuvaji vrat in ponudniki paketov. Mešetarji, oziroma posredniki, povezujejo migrante z vozniki, ki jih iz vasi in manjših krajev prevažajo v večja mesta, zatem pa do naselij blizu meje, ali pa jih na meji prevzamejo. Zatem nastopajo čuvaji vrat, ki »odpirajo vrata« v naslednji del poti, njihova najpomembnejša naloga pa je uspešen vstop v države Evropske unije, kakršni sta Madžarska ali Hrvaška. V primeru, ko se gre do naslednje točke peš so čuvaji tudi vodiči, ki vodijo skupino svojih sonarodnjakov čez mejo, zatem pa se vračajo na izhodišče, kjer prevzamejo naslednjo skupino. Velikokrat so tihotapci tudi sami migranti, ki se prikradejo v migrantska taborišča v katerih se nahaja veliko ljudi, kakršno je, na primer, migrantsko taborišče v Unsko-sanskem kantonu v Bosni in Hercegovini, kjer se zatem z tamkajšnjimi prebivalci pogajajo glede podrobnosti samega tihotapljenja. Zatem vodijo manjše skupine približno petih migrantov skozi gozdove do hrvaške meje. Ta postopek ponavljajo, pri tem pa naj bi upali, da bodo zaslužili dovolj denarja, da bi lahko sami plačali bolj izkušenim tihotapcem za pot v zahodno Evropo. Čuvaji vrat naj bi organizirali tudi rečne poti s trajekti ali na splavih, ki potekajo preko Srbije in Bosne in Hercegovine, na rekah Drini in Savi, preko Donave do Madžarske. Obenem ti čuvaji nadzorujejo tudi podzemne tunele, katerih naj bi bilo največ med Srbijo in Madžarsko. Za prečenje reke naj bi posamezni migrant moral odšteti od 100 do 500 evrov.
Paketna ponudba
Poleg mešetarjev in čuvajev vrat pa so tu še ponudniki paketov, ki so neka vrsta »all inclusive« oziroma vsevključujoče ponudbe v svetu tihotapljenja ilegalnih migrantov. Ravno na ta način naj bi tihotapci služili velike vsote. Je pa za tovrsten način tihotapljenja potrebna visoka stopnja načrtovanja, kot tudi mednarodne povezave ter možnost pridobivanja lažnih dokumentov in pristop do različnih vozil. Dogovori z migranti se sklepajo v Turčiji ali v Grčiji, kjer jim je za nekaj tisoč evrov obljubljena organizirana pot do ene izmed šestih zahodnobalkanskih držav, ali pa celo vse do srednje ali zahodne Evrope. Prehod več mednarodnih mej stane lahko od 600 pa celo do 20.00 evrov na osebo, odvisno od izhodiščne točke in končnega cilja. Ob tem se poraja tudi vprašanje, od kod migrantom toliko denarja. Tisti, ki si to lahko privoščijo, lahko na takšen način iz katerekoli vstopne točke na Zahodni Balkan pridejo do Hrvaške, Slovenije ali Avstrije. Nekateri migranti, ki so skušali priti na Hrvaško, so v Bosni in Hercegovini povedali, da so za pot iz Pakistana plačali 6.000 evrov. Tihotapci se pri sklepanju takšnih poslov velikokrat zanašajo na svoje stike v migrantskih centrih in taboriščih ali pa v velikih mestih, kjer se migranti zbirajo predvsem okoli pristanišč in železniških in avtobusnih postaj. Ponudniki in prodajalci teh paketov so obenem tudi svetovalci za potovanje, ki migrantom razložijo potek poti. Paketi pa ob doplačilu lahko vsebujejo tudi nabavo lažnih dokumentov. Pri tem gre lahko za ponarejene dokumente ali pa za prave dokumente v primeru, da je resničen lastnik dokumenta podoben migrantu. V poročilu albanskega ministrstva za notranje zadeve je bilo zabeleženo, da so organizirane mreže tihotapcev ljudi sestavljene iz grških in albanskih državljanov in da so velikokrat odgovorne za nezakonito prečkanje meje v Italijo. Pomembno vlogo pa naj bi imele tudi mreže tihotapcev z glavnim sedežem v Turčiji. Nekateri migranti, ki nimajo denarja ali pa ne zaupajo tihotapcem pa se lastnoročno lotevajo naporne poti. Takšne skupine se ponavadi zanašajo na informacije iz migrantskih taborišč, včasih pa potujejo kar z javnim prevozom.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
