Salezijanski oratoriji so po vsej Sloveniji že leta stalnica poletja. Druženje v prijetni družbi in pod nevsiljivim vodstvom animatorjev lepša počitnice slovenskih otrok. Letos so organizatorji na oratorij povabili tudi otroke in mlade iz Ukrajine, ki so v Slovenijo pribežali pred vojno.
Oratorij v Ljubljani na Rakovniku tudi letos, tako kot je to običajno, poteka štiri tedne. Kot še pravi Janez Suhoveršnik, »glavne pozornosti celotnega dogajanja na oratoriju vedno pritegnejo predvsem posebnosti«, ki so pri njih popestrile že prvi teden dogajanja. Letos je bila glavna atrakcija izlet otrok in animatorjev z vlakom. Njihov celodnevni izlet je spremenil v dogodivščino ne le cilj, kamor so se namenili, ampak celotno pot. Otroci so uživali v vožnji in hoji, med katero je bilo dovolj časa za mnoge druge stvari: petje ob spremljavi kitar in ukulel, ples ob ritmih glasbe, različne igre ter spoznavanje novih prijateljev. Tudi oratorij v Mariboru je v polnem zamahu. Salezijanec Mitja Štefan Franc, vodja Salezijanskega mladinskega centra v Mariboru, je ob koncu prvega tedna oratorija dejal: »Izkušnja letošnjega oratorija je za moje pojme zelo dobra. Verjamem, da so se animatorji precej naučili, tudi sam sem se veliko naučil. Letošnji oratorij je bil znova brez mask in omejitev, kar je olajšalo marsikaj. Znova smo lahko šli na malo daljša izleta, igrali smo se lahko skupaj, druženje je bilo na razpolago za vse udeležence ne glede na to, iz katere skupine so bili. Opažam poseben pojav: čedalje več otrok zahaja na oratorij iz zadnjih razredov osnovne šole, kar je zelo spodbudno in daje večje pričakovanje za prihodnost.«
Otroci iz Ukrajine
Oba letošnja oratorija, tako ta v Mariboru kot tisti v Ljubljani na Rakovniku, imata še eno skupno lastnost, to je učenje tujih jezikov, ki je sicer bolj kratkočasna dejavnost, letos pa stalnica dogajanja, saj so se oratoriju pridružili tudi otroci in mladi iz Ukrajine, ki so zaradi vojne v svoji domovini z družinami pribežali v Slovenijo. S pomočjo salezijanske Fundacije don Bosko, se je prvega tedna oratorija v Mariboru udeležilo 16 otrok iz Ukrajine, v Ljubljani pa jih je bilo prvi teden 14, v prihodnjih treh tednih pa v Ljubljani na oratoriju skupaj pričakujejo še 60 ukrajinskih. Vsak teden je na oratoriju v Ljubljani skupaj okoli 200 otrok. Mitja Štefan Franc je o izkušnji z delom z ukrajinskimi otroki in mladimi dejal: »Otroci iz Ukrajine so se med nami počutili dobro. Vidi se, da je ta program tudi zanje bil neizmerna novost, zato so včasih teže sledili vsemu dogajanju in ritmu. Včasih je kakšen animator »pojamral«, kako ga ne ubogajo in da se držijo bolj zase, a sem vedno znova pomislil, da sploh nimamo pojma, kaj lahko otrok preživlja in doživlja v času vojne. Verjetno smo vsaj malo uresničili besede iz evangelija: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.« Zanimivo je, kako so si z našimi otroki izmenjevali izkušnje in se seveda pogovarjali tudi o vojni situaciji, ki vlada pri njih doma. Včasih prav ti otroci in prav te situacije iz tebe izvabijo še boljše in še več ognja, ki gori za druge. Jezik pri otrocih ni težava, kakšen je že dobro znal slovensko – sploh mlajši, drugi so si pomagali s spletnimi prevajalniki, tretji pa so se prepustili igri in jeziku oči in srca.«
Dobro se počutijo
Po odzivih otrok in staršev sodeč se otroci in mladi iz Ukrajine na oratoriju počutijo zelo dobro, kar je tudi velika zasluga animatorjev, ki so pravi mojstri komunikacije. Organizatorji pa pravijo, da imajo tudi to srečo, da se v vrstah animatorjev najde tudi kakšen študent iz Ukrajine. Oddaljenost od doma in jezikovna bližina je med njimi spletla prave prijateljske vezi. Janez Suhoveršnik je še dodal: »Po Jezusovem zgledu, ki nam pravi pustite otročiče k meni in ne branite jim, kajti takšnih je nebeško kraljestvo, smo tako tudi na Rakovniku z veseljem pod svoje okrilje sprejeli vse te različne mlade. V duhu karizme sv. Janeza Boska, čigar oratorij je postal zavetišče za vse dobro misleče mlade, želimo tudi mi za vse ustvarjati prostor, kjer se bodo mladi počutili doma in kjer bodo hkrati našli nekoga, ki mu bo zanje mar. Neki otrok je prinesel animatorju lepo izdelan origami in mu ga podaril. Darilo je pospremil z besedami: To sem naredil zate, ker si najboljši animator. Dokler bodo med nami mladi, ki bodo svoj čas tako velikodušno darovali za druge mlade, bomo priče veselju, ki neustavljivo kroži in vsak dan napolni ne le otroke in animatorje, ampak prek njih celotne družine. Zato Bogu hvala za velikodušne animatorje in starše, ki nas pri tem delu podpirajo. Na vse vas z zaupanjem kličem Božjega blagoslova in Marijinega varstva.«
Tečaj slovenščine
Poleg oratorija pa se mladi Ukrajinci v Ljubljani na Rakovniku lahko udeležijo tudi tečajev slovenskega jezika. Potreba po organizaciji takih tečajev je zelo velika, zato je enega od tečajev omogočila tudi Fundacija don Bosko. Potekal je v prvem delu julija, udeležilo se ga je 14 Ukrajincev, starih med 13 in 18 let. Dobrotnice in dobrotniki so jim omogočili, da so se tečaja lahko udeležili brezplačno, zato jim gre velika zahvala. Mlade tečajnike je skozi celotno izobraževanje spremljala njihova učiteljica Kristina Anželj, profesorica slovenščine in sodelavka Salezijanskega mladinskega centra Rakovnik. O srečanjih z mladimi Ukrajinci je dejala: »Moji učenci, moji Ukrajinci, so zelo radovedni, kažejo veliko željo po sprejemanju novega znanja. Enim gre slovenščina že zelo zelo dobro. Človek skorajda ne bi mogel prepoznati, da slovenščina ni njihov prvi jezik. Mladi so mladi, skorajda povsod enaki, a ne morem spregledati, da prihajajo z območja, kjer poteka vojna. Njihovo spopadanje s to situacijo je zelo različno: eni se z njo spopadajo s humorjem, eni skrajno resno. Vseeno pa je ta intenzivni tečaj jezika priložnost, da pridobijo znanje novega jezika in si morda zaradi tega ustvarijo druge ali nove priložnosti.«
Avtor: L. K.
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
