Na dopust v Slovensko Istro

Zmotno je razmišljanje, da dopust ob slovenskem morju ni tako kakovosten kot ob hrvaškem, grškem ali na Maldivih. Koprska, izolska in piranska pa tudi ankaranska občina zadnja desetletja namreč omogočajo ne samo prijeten obmorski, ampak tudi kulturni, kulinarični in plovni turizem. Številna doživetja, ki jih te destinacije ponujajo, so odlična dopolnitev užitkom v morju in na soncu.

Res je, da slovensko morje zaradi flišnih kamnin in obilice morskega rastlinja ne deluje tako čisto, kristalno, sinje modro, vendar je osvežujoče in kakovost morske vode je neoporečna. Poleg urejenih in upravljanih kopališč se za ljubitelje t. i. divjih plaž tudi najdejo lepi kotički. Odkar velja zakon o javno dostopnem šestmetrskem obmorskem pasu, je prav vsa slovenska obala, dolga je približno 40 kilometrov, dostopna vsem. Tudi na mestih, ki jih urejajo hoteli za svoje goste ali mladinska letovišča. Denimo Pacug in Debeli rtič pa res lepo urejena plaža Meduza v središču Portoroža. Poleg tega slovensko obalo krasijo tri lepa beneška mesta, vredna ogleda, Koper, Izola in Piran, ter reliefno razgibano zaledje, bogato s kulinarično ponudbo in zelo primerno za kolesarske izlete ali pohode. Poseben magnet so soline, žive so še Strunjanske in Sečoveljske (koprske so zasuli še v času Republike Italije), kjer sol pridelujejo še ročno, na tradicionalen način, kar je unikat v Sredozemlju. Poleg ogleda solin in muzeja imajo v Sečoveljskih solinah še center dobrega počutja z bazenom, za družine, ki bi želele obdelovati kavedine (solna polja), pa obstaja možnost najema.

V Kopru imajo nov vodni park s prodnatimi plažami

Če je bilo naše največje obmorsko mesto Koper (Capodistria) še do nedavnega samo pristaniško in delavsko mesto, znano po Luki Koper, tovarnah Tomos, Citroen ipd., se je pred dvema desetletjema začelo razvijati tudi v univerzitetno in turistično mesto. Z županom Borisom Popovičem pa je posebno urbana podoba starega mestnega jedra zablestela, saj je občina dele središča uredila v privlačne točke za obiskovalce, ki jih je vedno več. K temu je pripomogel še razvoj ladijskega potniškega prometa, saj v Koper vsako leto priplujejo številne križarke. V zadnjih letih je občina uredila tudi priobalni pas med Žusterno in Semedelsko promenado, kjer so po novem lične prodnate plaže. In brž ko so Koprčani zaslutili, da je njihovo mesto vedno bolj privlačno za turizem, so stara, prazna stanovanja začeli preurejati v turistične apartmaje, po katerih je vse več povpraševanja.

Kakor nam je povedala Ylenia Loredan z Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, so v prvi polovici letošnjega leta na destinaciji zabeležili odlične rezultate: »V obdobju od januarja do vključno junija nas je obiskalo nekaj več kot 47.800 gostov, ki so skupno ustvarili več kot 112.600 prenočitev. Če podatke primerjamo z istim obdobjem lani, je to 120 odstotkov več, presegli pa smo tudi rezultate iz leta 2019, in sicer za 36 odstotkov.« V prvi polovici leta so na destinaciji prevladovali domači gostje (58 odstotkov), od tujih pa je bilo največ gostov iz Nemčije, Italije in Madžarske. In četudi te številke pozitivno odsevajo, Loredanova pravi, da so obeti za julij in avgust še bolj optimistični: »Nastanitveni obrati napovedujejo zelo dobro zasedenost, pričakujemo tudi vnovično povečanje števila tujih gostov.« Veliko večino nastanitvenih zmogljivosti torej predstavljajo zasebne sobe in prenočišča, »vedno več pa je takih, ki uživajo v manjših nastanitvah na podeželju,« izpostavi Loredanova in doda, da obiskovalci veliko povprašujejo po kulturnih znamenitostih, lokalni kulinariki in možnostih preživljanja prostega časa v naravi (predvsem kolesarske in pohodniške poti).

Destinacija Koper je znana po raznovrstnih prireditvah in v poletnem času je teh res veliko, od festivalov, koncertov, gledaliških predstav do programov za najmlajše itd. Med poletnimi velja omeniti glasbene festivale Poletje z biseri, JEFF, FENS, Poletne koncerte v Taverni, Folkest, Festival PUF, Frivolus, Festival Altroke Istra Gourmet in druge. Tudi kulinarična ponudba je zelo raznolika, v ospredju pa so seveda tipične istrske dobrote, ki jih v gostilnah in restavracijah predstavijo in postrežejo na sodoben način. Med jedmi, ki zagotovo vsakogar spomnijo na Istro, so fuži s tartufi, pedoči, bakala, sardele na savor, za posladek pa sladki fancli (miške). Istrska kulinarika je v ospredju tudi na festivalu Altroke Istra Gourmet.

Koprsko zaledje pa ponuja obilo kulturne dediščine, od hrastoveljske cerkvice, gradu Socerb z jamo, v kateri obhajajo maše, ostankov črnokalskega gradu z razgledno točko, pristnih istrskih vasic s kamnitimi hišami, kot so denimo Krkavče, in še kaj. V mestu je čudovita stolna cerkev, največja na Slovenskem, ki jo sedaj krasijo druge največje orgle na svetu, pa samostan sv. Ane s knjižnico, Pretorska palača, pokrajinski muzej, ne nazadnje Škocjanski zatok z opazovalnicami ter »Popovičeve palme« in raznobarvne mestne svetilke, ki so ob postavitvi dvigale veliko prahu …

V ribiško mestece po morske izzive

Izola, nekoč mesto ribičev, potem mesto z ladjedelnico, s tovarno igrač Mehano in z obratom za predelavo rib Delamaris, je danes v večini turistično mesto. Njegovo otoško kuliso zaokrožuje mandrač s pomolom, kjer je še nekaj ribiških bark, ki težkim razmeram navkljub še vedno vztrajajo v svoji dejavnosti in s tem mestu dajejo poseben pečat. Prav tako tudi skrajni del mesta, ki se zajeda v morje, Svetilnik. Tam je v poletnih mesecih zelo veliko kopalcev. Veliko kopalcev je tudi v znamenitem Simonovem zalivu, kjer prodnata obala in številni športni objekti vztrajno vabijo. Mestece je prepredeno z uličicami, kjer so galerije, trgovinice pa tudi domači lokali z izvirno in avtorsko glasbo. Za gurmane pa na vsakem vogalu diši po morskih dobrotah. V Izoli so znani po dobrih vinih, v Manziolijevi palači recimo jih znajo prav zgledno  postreči.

O turističnem obisku v letošnji sezoni vodja TIC Izola Taja Šavron pojasni: »Če sklepamo po obdobju prvih šestih mesecev, ko je bil obisk Izole v primerjavi z letom 2019, ko potovanja še niso bila zaznamovana z virusom, vidno boljši, bo sezona izredno obetavna.« V obdobju od januarja do junija so skupaj zabeležili 66.039 prihodov, ki so ustvarili 205.559 prenočitev. V primerjavi z letom 2019 to predstavlja 25-odstotno povečanje števila prihodov in 18-odstotno rast prenočitev. Še vedno prednjačijo domači gosti, ki so ustvarili 71 odstotkov vseh prenočitev. Med tujimi obiskovalci so na prvem mestu avstrijski gosti, sledijo Nemci, Italijani, Poljaki, Madžari in drugi.

V Izoli imajo ta čas registriranih približno 400 ponudnikov namestitvenih enot s skupno zmogljivostjo 5598 stalnih ležišč. V juniju se je 42 odstotkov gostov odločilo za namestitev v hotelih, 30 odstotkov v apartmajih, 10 v kampih ter 18 odstotkov v preostalih nastanitvenih enotah (imajo tudi marino).

Kaj v TIC priporočajo obiskovalcem, da bi čim bolj doživeli Izolo? »Priporočamo obisk Izolane – hiše morja, kjer je na ogled zbirka ladijskega modelarstva, predstavljen je Pietro Coppo, nekdanja železnica Parenzana, ribja predelovalna industrija, otroci pa lahko poskusijo tudi vezati ribiške vozle in se preizkusijo v virtualnem lovljenju rib.« Poleg tega so se v Izolo po dveh letih premora vrnile tradicionalne prireditve, npr. praznik oljk, vina in rib, mednarodni filmski festival Kino otok – Isola Cinema, letos pa bo znova tudi ribiški praznik. Dogajanje je vseskozi obogateno tudi z manjšimi koncerti, s predstavami, filmskimi projekcijami in z drugimi dogodki.

Izola ponuja odličen preplet okusov morja in zaledja, ki so združeni v kakovostni kulinarični ponudbi, kar je med drugim prepoznal svetovno znani kulinarični vodnik Michelin guide. Restavracija Hotela Marina in Hiša Torkla sta namreč prejemnici priznanja »The Michelin Plate«, kar je velik potencial za destinacijo. Že nekaj let se izolski gostinci združujejo tudi v kulinaričnih akcijah, kot so Dnevi divjih špargljev, Dnevi domačih pedočev, Dnevi kraljice sardele, Dnevi kalamarov in Dnevi bakalaja. Šavronova še poudari: »Obiskovalci pa lahko pri nas izkusijo tudi Rimske okuse pod zvezdami – prav posebno kulinarično doživetje, ki se odvija v Arheološkem parku Simonov zaliv, kjer je pred približno dva tisoč leti stala razkošna rimska vila.«

Ljubiteljem plovnega turizma so na voljo dnevni ali večdnevni izleti z jadrnico, najem plovil v izolski marini ali panoramske izlete z barko ob slovenski obali. Ena od možnosti pa je tudi aplikacija WayV, prek katere lahko uporabniki izbirajo med 20 lokacijami vkrcanja in izkrcanja v vseh štirih obalnih mestih. Na dobrih petih kilometrih obale se v Izoli razprostira kar osem različnih plaž: od urejenih kopališč, naravnih, divjih plaž do plaže z najlepšim razgledom, plaže za gibalno ovirane in plaže za pse. Na območju med Izolo in Koprom danes nastaja tudi največja plaža v Slovenski Istri, kjer lahko med drugim obujamo spomine na davno leto 1944, saj je ravno tu potonila takrat največja čezoceanska potniška ladja –  legendarni Rex.

V stoletni Portorož in piranski biser

Portorož pa ima več kot stoletno tradicijo tako obmorskega kot zdraviliškega turizma. V času Jugoslavije je tu prevladoval množični turizem s poudarkom na hotelski ponudbi, v zadnjih desetletjih pa se odgovorni vse bolj trudijo razvijati tudi dediščinski in podeželski turizem. Številni hoteli so zanimivi za določen del turistov, a destinacija ponuja ogromno zasebnih nastanitev vseh kategorij pa marino in kampe.

Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož pravi, da imajo za julij do zdaj zabeležene le prenočitve v hotelih, v prvih 17 dneh je bilo ustvarjenih dobrih 82.000 hotelskih prenočitev, kar je le pet odstotkov manj kot lani. Tujci so ustvarili 71 odstotkov vseh hotelskih prenočitev. Razlike med lanskim in predlanskim letom, ko so bili na voljo turistični boni, skorajda ni, saj izpad domačih gostov uspešno nadomeščajo tujci, še pojasni. Maja smo v občini Piran zabeležili 149.775 prenočitev (8 odstotkov več kot leta 2019), junija pa 256.585 (14 odstotkov več kot leta 2019). Maja in junija so domači gostje ustvarili približno polovico vseh prenočitev. Junija je bilo 55 odstotkov prenočitev ustvarjenih v hotelih,  sedem v kampih, preostanek pa v drugih nastanitvenih obratih (penzioni, apartmaji, sobe itd.).

Od muzeja školjk do kavedinov v solinah 

Gostom priporočajo predvsem obisk Pirana, solin, Strunjana in vasi na podeželju. »Ponujamo pa jim tudi številna doživetja; vsa so objavljena na našem bogatem portalu https://www.portoroz.si/si/nacrtuj/dozivetja. Izbira je res raznolika, od kolesarskih in pohodniških izletov, skritih kotičkov, kulturnih spomenikov, obiska solin, festivalov, koncertov, muzejev do kulinaričnih doživetij,« pravi Šuligojeva. Med njimi je poleg akvarija še muzej školjk, številne cerkvice, Križni hodnik, pomorski muzej itd. V občini se letos kar osem kopališč ponaša z modro zastavo.

Od kulturnih prireditev je največ povpraševanja po koncertih, ki predstavljajo znana glasbena imena. Letos so to dogodki v sklopu obletnice Tartini 330 (npr. Venice Baroque Orchestra, Stefan Milenković, Alessandro Quarta in I filarmonici di Roma), Jazz festival Piran/Portorož, ki je v Piran pripeljal vrsto glasbenikov svetovnega formata (med drugimi je nastopil Gilberto Gil), že vrsto let pa turisti zelo radi obiskujejo tudi koncerte Tartini festivala.

Na destinaciji imajo odlično ponudbo storitev dobrega počutja, najbolj priljubljen v poletnem času je Thalasso Spa Lepa Vida v solinah, v hladnejših delih leta pa je zelo dober obisk pokritih centrov dobrega počutja v hotelih. Na področju kulinarike napredujejo. Imajo tri restavracije, ki se ponašajo z Michelinovim krožnikom, več restavracij z znakom Gault & Millau, med njimi izstopa posebna doživljajska restavracija, kjer gosti spoznavajo lokalne jedi skozi pripovedovanje zgodb. Kdor pa bi se rad zapeljal z ladjico po morju, jih je kar nekaj na voljo tako za vožnje ob slovenski obali kot za izlet v Benetke, Trst ali ob hrvaško obalo (Poreč, Rovinj). Ne smemo pozabiti na obisk Pirana, slovenskega obmorskega bisera, pa tudi piranskega zaledja.

Avtor: Lea Kalc Furlanič

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija

Zadnje novice