Vladajoča koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) je ukazala Slovenski vojski, da začne odstranjevati zaščitno ograjo ob južni državni meji. Ob tem se postavlja vprašanje, ali jo bodo plačali iz svojega žepa, ko jo bo treba spet postaviti.
Ministrica Tatjana Bobnar v petek v Krmačini pri Metliki ni mogla zagotoviti, da ograje ne bodo spet postavljali nazaj. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav pa je dejal, da policija ni predlagala odstranitve ograje. Odločitev je bila torej politična!
Golobova vlada je v začetku julija sprejela sklep o odstranitvi ograje na slovenski južni meji. Odstranjevati so jo začeli konec prejšnjega tedna. Ograjo ob meji, kar so takrat imenovali tehnične ovire, so začeli postavljati leta 2015, v času, ko je vlado vodil Miro Cerar. Pri aktivnostih za postavitev zaščitne ograje je vsa leta dejavno sodelovala tudi Tatjana Bobnar, tokratna ministrica za notranje zadeve. Nato pa se je v petek v kraju Krmačina pri Metliki vsa ponosna udeležila odstranjevanja prvih metrov ograje in hkrati napovedala novo usmeritev migracijske politike.
Brez varnostne ocene in načrta
Golobova vlada ograjo odstranjuje brez sleherne varnostne ocene, prav tako nima varnostnega načrta za varovanje meje brez ograje, čeprav javno Bobnarjeva to zanika, ocene in načrta pa ne pokaže. Ob tem spomnimo, da je decembra 2021 policijska stroka politiki predlagala postavitev dodatnih kilometrov žične ograje na meji s Hrvaško. Vlado je takrat vodil Janez Janša in ta je predlog policijske stroke upoštevala. Pod načrt za postavitev ograje je bila podpisana Tatjana Bobnar, ki danes to ograjo odstranjuje. Kako bodo varovali mejo in državljane? Žično ograjo bodo nadomestili s spremenjeno taktiko in metodiko dela, z večjo uporabo tehničnih sredstev, napotovanjem dodatnega kadra na mejo in okrepljenim mednarodnim sodelovanjem.
Na norost Golobove vlade opozarjajo tudi v sosednjih državah. Janez Janša pa je to pospremil z besedami: »Isti ukazali postaviti žico, isti ukazali odstraniti. Zato pa kontrola na meji z Avstrijo. Ko bo nov val, pa nova panika.«
Postavlja se torej vprašanje, ali bodo Golobovi ograjo, ko jo bo treba spet postavili, plačali iz svojega žepa.
Izrazito povečanje števila migrantov
Število ilegalnih prehodov meje izrazito narašča, glavne poti potekajo na območjih policijskih uprav Koper in Novo mesto, ki pokriva tudi Belo krajino. Izrazito se povečuje tudi število tistih, ki izrazijo namero za podajo prošnje za azil. Policija migrantov skoraj ne vrača več, navajajo policisti, ki poznajo problematiko. Hkrati se povečuje število migrantov, ki jih v Slovenijo vračajo iz sosednjih držav.
V letošnjem prvem polletju je policija izsledila in obravnavala 6006 ilegalnih prehodov državne meje, lani v tem obdobju 3422. Število ilegalnih prehodov se je v letu dni povečalo za 75,5 odstotka. Slovenija je v tuje države vrnila 1206 migrantov (manj kot lani), tuje države so v Slovenijo vrnile 240 migrantov (lani 77).
Kar 87 odstotkov (oziroma 5209) prijetih ilegalnih migrantov je letos ob prijetju izrazilo namero, da podajo prošnjo za mednarodno zaščito (azil). To je štirikrat več kot v lanskem prvem polletju. Izrazito povečanje je opazno v zadnjih tednih, kar pomeni, da policija migrantov ne vrača, z njimi mora opraviti številne in pogosto dolgotrajne postopke (tudi s prevajalci), jih oskrbeti in prepeljati v azilni dom.
Napovedi policije
Policija je v svojem poročilu za čas do 30. junija 2022 zapisala, da trend števila ilegalnih prehodov strmo narašča. Največ so obravnavali tujcev, ki so se izrekli za državljane Afganistana. Pojavljajo pa se tudi državljani držav, ki se v prejšnjem letu na naši zunanji schengenski meji skoraj niso pojavljali. Gre predvsem za državljane Nepala in državljane Indije, Kube in Burundija, ki zlorabljajo brezvizumski režim vstopa v Srbijo, od koder nadaljujejo pot proti državam Srednje Evrope. Ob tem dodajmo, da migranti še vedno s seboj ne prinašajo osebnih dokumentov. Ali so resnično državljani držav, za katere se izdajajo, je zato težko preveriti. Iz Bosne in Hercegovine pa je čedalje več opozoril, da so med migranti tudi osebe s kriminalno preteklostjo.
Nova usmeritev migracijske politike
Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom Tatjane Bobnar, direktorice policije v vladi Marjana Šarca, je dan pred začetkom podiranja ograje na južni meji sporočilo, da je »padanje žice simbol nove smeri migracijske politike v Sloveniji«. In zapisalo: »Ta vlada želi umakniti iz javnega diskurza potenciranje strahu pred tujci, ki se jih pogosto obravnava kot pretirano »grožnjo« v družbi in preredko denimo kot morebitne bodoče sodelavce v deficitarnih poklicih. Treba se je soočiti z dejstvom, da so migracije običajen pojav, še zlasti v današnjem globalnem svetu. So del naše realnosti, so naša stalnica. Politika vzbujanja strahu in nesprejemanja drugačnosti ne sme biti več sprejemljiva praksa.«
Bobnarjeva sicer poudarja predvsem dane zaveze pred volitvami. Znano je, da je te dala promigrantskim nevladnikom (NVO), podobno kot celotna Golobova ekipa.
Dr. Gorenak: »Politika ne upošteva stroke«
Dr. Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve in nekdanji državni sekretar v kabinetu premierja Janeza Janše: »Decembra 2021 je policijska stroka politiki predlagala dodatne kilometre žične ograje na meji z Republiko Hrvaško. Politika (vlada Janeza Janše) je to upoštevala. Julija 2022 pa politika brez policijske stroke naroči odstranjevanje žične ograje. Politika (vlada Roberta Goloba) ne upošteva stroke.«
Branko Grims, poslanec: »Za Avstrijo tudi Madžarska uradno zaostruje ukrepe na meji s Slovenijo zaradi nevarne, ideološko motivirane odstranitve zaščitne ograje na meji s Hrvaško. Golobova vlada tako Slovenijo izrinja iz schengna: pričakujte zapore poti, kontrole, dolge kolone.«
Dr. Anton Olaj, generalni direktor Policije v vladi Janeza Janše: »Videti je, da je moje razmišljanje glede ‘marakeške deklaracije’ iz leta 2019 spet aktualno.«
Aleš Hojs: »Ograja oz. panelna zaščita je nadvse pomembna in zelo potrebna, da zmanjšamo migracijske tokove«
Aleš Hojs je v intervjuju marca letos za Demokracijo na vprašanje, da je Robert Golob napovedal odpravo ograje na državni južni meji, zaradi česar je med prebivalci v teh okoljih precej nervoze, odgovoril: »To je nonsens. To je izjava, ki ni niti populistična niti državotvorna. Pravzaprav jo je treba dati v kontekst človeka, ki ne ve, kaj se na terenu dejansko dogaja. Že večkrat sem povedal, da mi ne bomo ničesar rušili, mi bomo gradili in sodelovali. Ne govorim samo o ograjah, govorim o gradnji Slovenije, o vsem tem, kar delamo. Vsekakor pa ne mislimo nobene od ograj porušiti, morda bomo kakšen del obstoječe žičnate ograje zamenjali s panelno. To smo v bistvu že tako ali tako načrtovali. Iz zadnjega poročila, ki nam ga je predstavila Obveščevalno-varnostna služba, kjer so naredili celovito analizo o najbolj žarečih jedrih nezakonitih prehodov, pa je evidentno jasno, da je ograja oz. panelna zaščita nadvse pomembna in zelo potrebna zato, da zmanjšamo te migracijske tokove. Ne nazadnje pa tudi zato, če že pride do tega, da jih usmerimo v ozke koridorje, kjer lahko potem policija skupaj z vojsko te ilegalne migracije učinkoviteje preprečuje.«
Avtor: Vida Kocjan
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
