Odločitev slovenske vlade, da odstrani ograje na meji, je ideološke narave. Migracije se ob tem stopnjujejo, policija svari, da bodo tovrstni trendi še naraščali. Nekatere sosede kritične do odločitve leve Golobove vlade.
Ideološko obarvana odločitev slovenske levoliberalne vlade, da odstrani ograjo na južni meji v času, ko balkanska migrantska pot postaja vse bolj obljudena in naj bi bila celo glavna izbira tihotapcev z ljudmi, postaja vse bolj problematična. Na prvi pogled bi lahko rekli, da gre za nepremišljeno odločitev, vendar pa se razlog zanjo skriva verjetno bolj v nazorih ustvarjanja Evrope odprtih meja in »državljanov sveta«, kar potrjuje tudi nova levičarska politika do migracij, ki se osredotoča na »človekove pravice« migrantov in na učinkovitejšo azilno politiko oziroma hitrejšo obravnavo prošenj za azil. Pri tovrstnih odločitvah po novem sodelujejo tudi migrantoljubni nevladniki, ki naj bi s svojim »svetovanjem« pomagali oblikovati migrantsko politiko. Tovrstne spremembe do migracij je bilo zaslediti tudi pri nemški socialdemokratski vladi, ki stopnjuje že prej zgrešeno migrantsko politiko Merklove, pa tudi pri drugih levičarskih vladah v Evropi. S stopnjevanjem množičnih migracij se sooča tudi Italija, kjer mnogi upajo, da bo morebitna zmaga konservativne Italijanske bratovščine na čelu z Giorgio Meloni stvari na tem področju znova spravila v red.
Strmo povečevanje nezakonitih migracij
Čeprav tudi v času, ko so morali Evropejci zaradi pandemije kitajskega virusa sedeti doma, migranti niso mirovali in so še naprej prihajali na staro celino, so se migracije ob umiritvi pandemije znova povečale. To velja tudi za Slovenijo. Večja obljudenost balkanske poti in povišane množične migracije se odražajo tudi v policijskih poročilih. Letos so namreč slovenski policisti do 31. julija oziroma v prvi polovici leta obravnavali kar 8.212 nezakonitih migrantov, ki so se hoteli vtihotapiti v Slovenijo. Nezakonite migracije so se tako povečale za dobrih 80 odstotkov, saj so lani v istem času policisti zabeležili »samo« 4.552 ilegalnih prehodov državne meje. Največ je bilo Afganistancev, se pa njihov delež zmanjšuje, medtem ko policisti opažajo migracije iz dežel, iz katerih jih v preteklosti ni bilo. Skoraj polovico nezakonitih migracij so obravnavali policisti z območja Policijske uprave Koper, kjer so ujeli približno 4.000 migrantov, kar je še enkrat več kot lani. Za njimi so najbolj obremenjeni policisti z območja Policijske uprave Novo mesto, kjer so obravnavali kar 2.500 migrantov, medtem ko so jih lani v tem času obravnavali približno tisoč. Porast nezakonitih migracij na tem območju priča prav o tem, da je odstranjevanje ograje na južni meji odločitev, ki bo povzročila tako policistom kot tudi domačinom v prihodnosti številne preglavice.
Več prošenj za azil
87,6 odstotka prijetih nezakonitih migrantov je izrazilo namero zaprositi za azil, s tem pa je število prosilcev za azil od prejšnjega leta naraslo kar za 287,5 odstotka. Tudi tu za zdaj prevladujejo Afganistanci. Strmo naraščanje tega števila se je začelo v marcu in se bo, če sodimo po policijskih poročilih, še nadaljevalo. Policija je prav tako obravnavala 2.649 tujcev zaradi nedovoljenega prebivanja v Sloveniji. To število se je sicer zmanjšalo, saj je lani obravnavala 3.543 oseb, tako letos kot v letu 2021 pa je bilo največ kršiteljev iz Albanije. Letos se je zmanjšalo tudi število na podlagi mednarodnih sporazumov vrnjenih migrantov. Slovenski policisti so tako tujim organom izročili 1.590 migrantov, največ jih je bilo vrnjenih na Hrvaško, prevladujejo pa državljani Bangladeša, Pakistana in Turčije. Po besedah policije smo priča naraščanju trenda ilegalnih prehodov. Kot je bilo omenjeno, sta najbolj obremenjeni območji Kopra in Novega mesta, število prosilcev za azil pa se je povečalo kar za štirikrat.
Novi migranti
Poleg Afganistancev, ki prevladujejo med nezakonitimi migranti, čeprav njihov delež pada, so se začeli pojavljati tudi migranti, ki jih v preteklosti pravzaprav ni bilo. Govorimo predvsem o Indijcih, Nepalcih, Kubancih in Burundijcih. Deloma lahko to pripišemo temu, da imajo državljani teh držav ugodne vizumske pogoje za vstop v Srbijo, iz katere se poskušajo prebiti naprej v Evropsko unijo. Na notranjih mejah je bilo največ nedovoljenih vstopov na mejah z Italijo in Avstrijo. Prav zato je podiranje ograje slabo tudi za mednarodne odnose, saj je, kot vemo, Avstrija poostrila nadzor na meji s Slovenijo in je bila precej kritična do odločitve nove vlade. Čeprav je odstranitev ograje najbolj zgrešena zaradi ogrožanja lastnih državljanov in demografske zamenjave v imenu nekakšnih univerzalnih »človekovih pravic«, negativno vpliva tudi na odnose z našimi sosedami.
Odstranjevanje ograje odjeknilo v soseski
Poleg avstrijskih oblasti je bil do odločitve slovenske vlade precej kritičen tudi premier sosednje Madžarske Viktor Orbán. V svojem govoru, ki ga je imel na študentskem taboru Balvanyos v romunskem zdraviliškem mestu Baile Tusnad in ki je močno razburil osrednje medije zaradi njegove kritike multikulturalizma, se je Orbán obregnil tudi ob novo slovensko vlado, čeprav Slovenije ni imenoval, temveč le omenil kot »prijateljsko državo«; po njegovih besedah »obstaja država, v kateri je levica zmagala, eden njenih prvih ukrepov pa je bilo odstranjevanje ograje na meji kot tudi priznavanje ne le istospolne poroke, temveč tudi dajanje pravice istospolnim parom do posvojitve«. Dodal je, da gre za vprašanja, ki bodo odločala o naši prihodnosti.
Mogoče rešitve migrantske problematike
Levica nas prepričuje, da so množične in stalne migracije – ki jih želi omogočati tudi nova slovenska vlada – del nove globalne resničnosti, ki jo je treba sprejeti. Vsekakor gre za globalen problem. Od naših sosed je ta čas tej težavi najbolj izpostavljena Italija, kamor je letos prišlo že več kot 42.000 tujcev. Zaradi tega je voditeljica stranke Italijanska bratovščina Giorgia Meloni, ki ji pred italijanskimi volitvami raste podpora in bo morda postala prva predsednica vlade v tej državi, predlagala morsko blokado severnoafriške obale, ki bi ustavila neskončen val ilegalnih migracij v Italijo. »Najboljša rešitev je preprečiti migrantom odhod namesto prihoda,« je izjavila v nedavnem intervjuju. Italija se namreč sooča z množičnimi migracijami predvsem iz Tunizije, Egipta, Sirije, Bangladeša in Afganistana. Če po besedah Melonijeve mnogi trdijo, da je morska blokada neprimerna, saj je preveč podobna vojnemu dejanju, se sama sprašuje, zakaj Evropska unija ni nikoli poskusila v pogajanjih z Libijo doseči, da prepreči njihove odhode. Gre za reševanje te problematike na kraju samem, ki bi ga lahko dosegla Evropska unija pri libijskih oblasteh in tako znova vzpostavila spoštovanje pravil, omejila nezakonite migracije in preprečila utopitve v Sredozemlju. Melonijeva je prav tako predlagala vzpostavitev humanitarnih ustanov na območjih Severne Afrike, kjer so glavne točke odhodov za migrante. Prav tako je opozorila, da množične migracije koristijo organiziranemu kriminalu, tihotapcem in tistim, ki izkoriščajo obup drugih. Po drugi strani smo lahko prepričani, da odstranjevanje ograj in s tem lažje tihotapljenje migrantov verjetno tovrstnih kriminalnih združenj ne omejuje, temveč jih predvsem spodbuja.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
