Francija, ki že desetletja odpira vrata migrantom iz bivših kolonij in tretjega sveta, s čemer je uvozila v svoj dom tudi radikalni islamizem, se sooča z vse večjim porastom kriminala in družbenih trenj. Pred dobrim letom so celo upokojeni francoski generali opozarjali, da tej državi, če ne bo prišlo do sprememb, grozi državljanska vojna.
Čeprav se osrednji mediji in politične elite trudijo zakrivati negativne posledice množičnih migracij, so le-te že tako vidne, da je pred kratkim tudi notranji minister Gérald Darmanin moral priznati, da so v prestolnici Parizu za kar 48 odstotkov kriminalnih dejanj odgovorni tujci, medtem ko so v Marseillu odgovorni za kar 55 odstotkov zločinov in v Lyonu za 39 odstotkov.
Te številke so še bolj zaskrbljujoče, ker predstavljajo ljudje, rojeni v tujini, v Franciji le 7.4 odstotka prebivalstva. Kot poroča novičarski portal Remix News to pomeni, da je število tujcev odgovorno za nesorazmerno veliko količino kriminala v Franciji.
V preteklosti so tudi statistike francoskih javnih prevozov pokazale, da tujci predstavljajo kar 63 odstotkov tistih, ki so aretirani zaradi spolnih napadov in kar 92 odstotkov tistih, ki so osumljeni kraj v javnem prevozu.
Sorazmerno z množičnimi migracijami se viša tudi stopnja težjih zločinov. V dobrih dveh desetletjih, od leta 2001, so se tako umoti zvišali kar za 91 odstotkov. Glede na raziskovalni center Pew Research ima sicer Francija največje prebivalstvo muslimanov v Evropski uniji.
Notranji minister Gérald Darmanin, sicer iz Macronove stranke, je zaradi stopnjujočih se migrantskih zločinov pod velikim pritiskom. Čeprav je v svojih izjavah precej strog do nezakonitih migracij in islamskega ekstremizma, je bilo njegovo ministrstvo precej neuspešno pri deportacijah nezakonitih migrantov, vključujoč tiste, ki so zagrešili zločine. Po podatkih iz leta 2021 naj bi Francija dejansko deportirala le 15,3 odstotka ilegalcev. Darmain naj bi sicer pospešil nekatere deportacije, saj naj bi po lastnih besedah v zadnjih mesecih izgnala 700 oseb, povezanih z radikalnim islamom. Čeprav je Darmain zaprl nekatere mošeje, v katerih naj bi prihajalo do »radikalizacije« in prepovedal nekatere ekstremistične skupine, je obenem prepovedal tudi domoljubne ogranizacije, kakršna je Generacija identitete, ki nasprotujejo množičnim migracijam.
Prav tako je Darmain nasprotoval predlogu strankarskega kolega Sache Houliéja, predsednika pravne komisije državnega zbora, da se tujcem dodeli pravica do glasovanja.
Vsekakor je ob omenjenih podatkih treba opozoriti, da gre le za del francoskega prebivalstva rojenega v tujini in da bi bile tovrstne statistike verjetno precej višje, če bi bili vključeni tudi potomci migrantov in francoski državljani tujega izvora.
Glede na smer, ki jo je v migrantski politiki ubrala trenutna slovenska vlada s podiranjem zaščitne ograje in iskanjem »nasvetov« glede migrantskih vprašanj pri sorošoidnih levih nevladnikih, se je treba vprašati tudi kaj čaka Slovenijo v prihodnjih letih, če se bodo takšni migrantoljubni trendi nadaljevali pri nas.
Avtor: Andrej Sekulović
