Angela Merkel prejela Unescovo nagrado za mir zaradi stopnjevanja velike demografske zamenjave

Bivša nemška kanclerka Angela Merkel je bila med glavnimi pobudniki migrantske krize leta 2015, ko je v Nemčijo prejela več kot milijon migrantov. Medtem ko ji mnogi očitajo njeno politiko odprtih mej, ki jo trenutna leva nemška vlada očitno še stopnjuje, je za druge Angela Merkel zato velika borka za človekove pravice.

Očitno so ji hvaležni predvsem globalisti, ker je vestno izpolnjevala njihov načrt velike demografske zamenjave. Morda je ravno zato prejela Unescovo nagrado za mir konec letošnjega avgusta. Žirija, ki ji je podelila nagrado, je njeno odločitev, da Nemčija sprejme več kot milijon migrantov iz Sirije, Iraka, Afganistana in drugih držav tretjega sveta, označila za »dejanje poguma«. Nagrado za mir Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo je prejela namreč ravno zaradi te odločitve, oziroma zaradi svojih prizadevanj za sprejemanje beguncev v času begunske krize leta 2015.

Takrat je Nemčija sprejela vsega skupaj 1,2 milijona beguncev. Merklova je sicer nekaj let pred omenjeno migrantsko krizo priznala, da je v Nemčiji multikulturni eksperiment propadel, očitno pa se je kasneje odločila, da se ga da rešiti, če uvozi še več migrantov in tujcev. S tem pa je povzročila še večji val kriminala, množičnega spolnega nadlegovanja in drugih oblik »kulturne obogatitve«.

Sicer je Merklova kasneje priznala, da Evropski uniji ni uspelo vzpostaviti jasne azilne in migrantske politike. Čeprav ni javno povedala koliko migrantov se je zaposlilo v Nemčiji, koliko pa jih je zabredlo v kriminal ali terorizem, statistike kažejo, da so migranti odgovorni za nesorazmerno velik del kriminalnih dejanj, vključujoč 39 odstotkov umorov. Kot poroča portal Remix News naj bi prav tako kar 900.000 migrantov, ki so prispeli v letih 2015/16 še vedno prejemalo socialno pomoč, 670.000 pa jih je nezaposlenih.

V preteklosti so Unescovo nagrado za mir prejeli tudi ameriški predsednik Jimmy Carter, Nelson Mandela in zadnji južnoafriški beli predsednik Frederik W. De Klerk.

Avtor: A. S.

Zadnje novice