Slovenija se je znašla v demografski zimi. Po nekaterih podatkih je bila v letu 2003 rodnost najnižja od osamosvojitve. Hkrati se sooča z migracijami, ki jih liberalne oblasti ponujajo kot rešitev. Tujcev je že več kot devet odstotkov.
Evropa se danes sooča z demografsko krizo, ki je posledica staranja prebivalstva in prenizke rodnosti ter hkrati množičnega uvažanja migrantov iz Afrike, z Bližnjega vzhoda in iz Azije. S takšno demografsko zimo se sooča tudi Slovenija, kar je razvidno iz statistike o sestavi prebivalstva. Še bolj zaskrbljivo je to, da hoče uradni Bruselj problematiko nizke rodnosti Evropejcev reševati s pritokom tuje delovne sile in sprejemanjem migrantov, odmeve takšnih prepričanj pa je slišati tudi v slovenskem parlamentu. Ker se tisti, ki odločajo o naši prihodnosti, ne ozirajo na ohranjanje etnokulturnih značilnosti in na preživetje evropskih narodov, temveč slednje nalašč spodkopavajo in jih skrbijo le gospodarska vprašanja, zadosten pritok tuje delovne sile torej in novih potrošnikov, nam grozi počasno izumrtje in odhod z odra zgodovine. V sodobnih liberalnih demokracijah so oblastem in korporacijam, ki imajo velik vpliv na politiko, pač potrebni delavci in potrošniki ter prebivalstvo, ki bo zagotavljalo, da služabniki globalizma ostanejo na oblasti. Etnična sestava ni pomembna. V Sloveniji je to razvidno tudi iz poteze vlade, ki je kmalu po prevzemu oblasti ukinila urad vlade za demografijo.
Povprečna starost prebivalcev Slovenije
V prejšnjem letu je starostno skupino do štirinajstega leta starosti predstavljalo le 14,9 odstotka prebivalstva. Po drugi strani pa je tistih, ki so bili v prejšnjem letu stari več kot 65 let, 21,6 odstotka. Največ prebivalcev je starih med 15 in 65 let, saj tvorijo več kot 60 odstotkov prebivalstva Slovenije. Kot je razvidno z grafa, gre za trende, ki trajajo že dlje časa. Tistih, ki so stari 80 let ali več, pa je bilo v letu 2023 5,7 odstotka. Pri najmlajših prebivalcih statistike kažejo določena nihanja. Tako je njihov delež od leta 2008 pa do leta 2020 malce narasel, vendar pa je v letu 2022 začel znova upadati. Prav tako raste delež starejših prebivalcev. Leta 2008 je bilo 16,1 odstotka prebivalstva starega 65 let ali več, danes pa predstavlja, kot vidimo, slabih 22 odstotkov.
Dolgotrajen upad rodnosti in višanje števila smrti
Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da v naši podalpski deželi število umrlih presega število rojstev. V času po veliki moriji druge svetovne vojne, ko smo se znašli v primežu komunizma in smo bili del resnične »ječe narodov«, je bila rodnost precej večja kot danes, ko naj bi živeli v svobodni in demokratični državi. Leta 1954 je bilo v Sloveniji rojenih 31.828 otrok. Kot je razvidno z grafa, je bila v Sloveniji največja rodnost v letu 1955, potem pa je začela počasi nihati in bolj ali manj upadati. Leta 1991, v letu slovenske osamosvojitve, je bilo rojenih 21.583 otrok, padec rojstev pa se je večinoma nadaljeval tudi v novoustanovljeni Republiki Sloveniji. Leta 2001, ob deseti obletnici osamosvojitve, je bilo rojenih 17.477 novorojenčkov. Stanje se je v naslednjih slabih desetih letih malce popravilo, saj je bilo leta 2010 rojenih 22.343 otrok, zatem pa so začela rojstva znova upadati in omenjene številke do danes niso več presegla. Leta 2015 je bilo rojenih 20.641 otrok, leta 2021 pa 18.984. Za primerjavo, leta 1955 je bilo zabeleženih smrti 15.109, leta 1991 je v Sloveniji umrlo 19.324 ljudi, leta 2001 pa 18.508. Do leta 2010 se je število umrlih znova malce zvišalo, in sicer na 18.609, leta 2015 pa jih je bilo že 19.834. Priča smo torej višanju smrtnosti, saj je leta 2021 v Sloveniji umrlo 23.261 ljudi, leta 2002 pa 22.492. Za leto 2023 podatki še niso na voljo.
V letu 2023 zaskrbljivo nizka rodnost v Sloveniji
Na Statističnem uradu Republike Slovenije tudi podatki za rojstva v letu 2023 še niso objavljeni, je pa bilo v letu 2022 rojenih 17.627 otrok, to je manj kot v letu 2021. Preliminarni podatki za leto 2023 pa so na voljo pri Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje. Iz njih lahko razberemo, da se je v letu 2023 znova rodilo manj otrok kot leto poprej. Lansko leto je bilo v slovenskih porodnišnicah 16.811 porodov, kar je 3,5 odstotka manj kot v letu 2022. Čeprav točno število otrok še ni znano, pri NIJZ, upoštevajoč rojstva dvojčkov ali trojčkov, ocenjujejo, da na svet privekalo okoli 17.100 otrok. Najmanj otrok se je v Sloveniji rodilo leta 2003, in sicer 17.321, zatem pa se je stanje do leta 2010 malce popravljalo, kot je bilo že omenjeno. Če ocene NIJZ držijo, to pomeni, da se je v letu 2023 rodilo najmanj otrok v zgodovini neodvisne Slovenije. Statistike kažejo, da se v modernih časih ljudje bolj pozno v življenju odločajo za otroke. Leta 1991 je bila povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 24 let. Do leta 2001 je bila povprešna starost 26 let, leta 2011 je bila 28 let, danes pa je dobrih 29 let. Prav tako je bilo v letu 2022 kar 57,3 odstotka otrok rojenih zunaj zakonske zveze, medtem ko je bilo ob prelomu tisočletja, leta 2000, takih le 37,1 odstotka in v letu 1960 le 9,1 odstotka. To kaže tudi na upad tradicionalnih družinskih vrednot v dobi globalizma. Sicer je v večini razvitih držav za obnovo prebivalstva potrebnih 2,2 otroka na žensko v rodni dobi. V Sloveniji ta številka znaša le 1,6 in očitno še pada.
Migracije kot rešitev demografskega problema?
Današnje liberalne elite, pa če gre za predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ali za slovenskega premierja Roberta Goloba, hočejo demografsko krizo reševati s stopnjevanjem uvažanja migrantov. Že v začetku novega tisočletja so Združeni narodi izdali študijo o nadomestnih migracijah, ki slednje predlaga kot rešitev za nizko rodnost v Evropi. Po domače povedano, gre za veliko demografsko zamenjavo. Njihova domnevna rešitev, ki s seboj prinaša kup dodatnih težav, pa vodi do istega rezultata kot nizka stopnja rodnosti, namreč do scenarija, v katerem bodo Evropejci postopoma postali manjšine v lastnih domovinah. Tako kot mnogi v Bruslju je tudi Golob prepričan, da je nezakonite migracije treba reševati z njihovo čim večjo legalizacijo, kar naj bi pripomoglo tudi k zagotavljanju sveže delovne sile. Kakšno pa je danes stanje v Sloveniji? Državljanov Republike Slovenije je bilo v tretjem četrtletju prejšnjega leta manj kot dva milijona, in sicer 1.923.879. Tujih državljanov pa je bilo 197.058 in ti predstavljajo danes več kot devet odstotkov vsega prebivalstva Slovenije. V letu 2021 se je v Slovenijo priselilo največ državljanov Bosne in Hercegovine, ki so predstavljali kar 43 odstotkov vseh priseljencev, sledili pa so jim kosovski Albanci. Za zadnji dve leti podatki po državljanstvu tujcev še niso na voljo. Smo pa priča tudi počasnemu naraščanju števila prišlekov iz neevropskih držav, ki se prav tako iz leta v leto zvišuje. Ker v Sloveniji nimamo več popisa prebivalstva po narodnosti, prav tako ne moremo vedeti, kolikšno je število Slovencev med slovenskimi državljani.
Problematika statistik
Ko na splošno pregledujemo statistike o rojstvih, starosti ter predvsem o tujcih in slovenskih državljanih, moramo imeti v mislih, da statistik, ki bi nam jasno prikazale etnično sestavo prebivalstva, ni. Statistike namreč delijo prebivalce na tuje in domače državljane, vendar pa nam ne govorijo o tem, koliko je med državljani Slovencev, prav tako pa so zelo nejasne glede pojma »tujec«, saj ni okvirnih statistik o etnični sestavi slednjih, razen posameznih podatkov, kot je na primer navedeni podatek iz leta 2021, ki pa nam razkriva le državljanstva priseljenih tujcev za to leto. Splošna sestava tujcev je tako nejasna, saj se med tujce lahko prištevajo tako migranti iz Afrike, Magreba ali Bližnjega vzhoda kot tudi tujci iz katere od evropskih držav, ki pripadajo istim civilizacijskim okvirjem kot Slovenija. Enako velja v določeni meri tudi za državljane Slovenije, med katerimi najdemo ljudi, ki se nimajo za Slovence in so do slednjih lahko celo sovražno razpoloženi.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
