Nezakonite migracije strmo naraščajo iz leta v leto. Zadnje statistike razkrivajo, da tudi leto 2023 ni bilo izjema. Zaskrbljivi trendi pa očitno ne skrbijo Golobove vlade, saj nadaljuje z migrantoljubno politiko.
V zadnjih letih zaznavamo strmo naraščanje nezakonitih migracij v Sloveniji. Nič drugače ni bilo niti v letu 2023, ko so nedovoljeni prehodi meje znova dosegli nov rekord. Ob tem nam statistike razkrivajo le nezakonite prehode, ki jih je opazila in preprečila policija. Zaradi tega je lahko resnično število migrantov, ki se sprehajajo čez našo mejo, tudi večje. Tu so seveda tudi zakonite migracije. Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 je bil vsak dvanajsti prebivalec Slovenije tuji državljan. Ker pa nimamo v Sloveniji popisa prebivalstva po narodnostih, ne moremo vedeti, koliko je slovenskih državljanov tujih korenin. Vsekakor pa Slovenija deli usodo preostale Evrope v tem, da migracije iz neevropskih držav postajajo vse večja težava. Varnost Slovencev je ogrožena predvsem v prestolnici, kjer je prišlo v letu 2023 do več primerov incidentov in celo posilstev s strani migrantov, o katerih smo že poročali. Glede na migrantsko politiko zdajšnje vlade, ki je v skladu z bruseljsko agendo velike demografske zamenjave, nas čaka precej temna prihodnost, če ne bo prišlo do korenitih sprememb.
V letu 2023 znova naraščanje nezakonitih migracij
V letu 2023 je bilo v Sloveniji kar 60. 587 nezakonitih vdorov v našo domovino. Večina, kar 96 odstotkov ali 58.193 primerov, je bilo seveda s hrvaške strani, kjer poteka zahodnobalkanska migrantska pot. Čeprav bi slovenska vlada lahko vračala migrante nazaj na Hrvaško, pa jih noče in jih raje baše v že tako preveč polne azilne domove. Ker imajo migranti in azilanti večinoma prost izhod, saj naj bi se jim v nasprotnem primeru kršile človekove pravice, se prosto sprehajajo po okolici, mnogi pa bežijo naprej v Italijo. Z migranti najbolj obremenjena je Policijska uprava Novo mesto, kjer je bilo do 78,5 odstotka vseh nezakonitih vstopov. Med ilegalci so najpogosteje obravnavani Afganistanci, Maročani in Pakistanci. Zaskrbljivo je predvsem, da se je na schengenski meji s Hrvaško odstotek nedovoljenih prehodov zvišal kar za 84,1 odstotka v primerjavi z letom 2022. Prav tako se je celotno število ilegalcev, ujetih pri prečkanju meje, glede na leto 2022 skorajda podvojilo, saj je bilo lani zabeleženih 32.024 takšnih prečkanj. V letu 2021 jih je bilo »samo« dobrih deset tisoč. V dobrih dveh letih je torej število nezakonitih vstopov kar za šestkrat poskočilo.
Vse več tudi prošenj za mednarodno zaščito
Vse več je tudi izraženih namer migrantov, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Čeprav gre velikokrat za navadno mahinacijo, da jih ne bi vrnili drugim varnostnim organom, vseeno število tujcev, ki se zadržujejo v Sloveniji, narašča. V letu 2023 je bilo izraženih namer za zaprositev za mednarodno zaščito kar 58.757. To pomeni, da skoraj vsi migranti zaprosijo v Sloveniji za zaščito. Lani je bilo izraženih 31.456 namer, v letu 2021 pa 5.651. No, pri trendih, povezanih z migracijami, pa na enem področju zaznavamo tudi upad, namreč pri vračanju tujcev v sosednje države, predvsem na Hrvaško. Leta 2023 je bilo v primerjavi s prejšnjim letom, ko je bilo vrnjenih 2.361 migrantov, vrnjenih le zanemarljivih 257 oseb. Leta 2021 je bilo vrnjenih slabih štiri tisoč tujcev, leta 2020 pa dobrih deset tisoč. Prav tako je bilo zaradi nedovoljenega prebivanja v letu 2023 obravnavanih 2.065 tujcev, več kot pol manj kot leto poprej, ko so jih obravnavali 4.362. V obeh letih je bilo na tem področju največ Albancev, leta 2022 1.125, v letu 2023 pa 346.
Prikrivanje podatkov zaradi preprečevanja nestrpnosti?
Poleg naraščanja števila kaznivih dejanj v okolici azilnega doma na ljubljanskem Viču, in posilstev, o katerih smo podrobno poročali že v prejšnjih številkah, je močno zaskrbljivo tudi policijsko prikrivanje podatkov o teh posilstvih in kaznivih dejanjih. Policija, ki bi namreč morala ščititi Slovence, očitno bolj ščiti tujce. Za migrantske zločine in posilstva je javnost zvedela šele po uradnih novinarskih vprašanjih, na katera so policiske postaje dolžne odgovoriti. Če pa se o njih prej ne bi mrmralo na družbenih omrežjih, kar je spodbudilo novinarje, da so se lotili postavljanja vprašanj, bi morda ostali prikriti. Glede tega je nedavno poročal tudi novičarski portal Spletni časopis, kjer lahko preberemo odgovor policije o tem, kdo je določil, naj bi se podatki o spolnem nasilju prikrivali, in to predvsem v smislu prikrivanja identitete in izvora udeleženih, bodisi žrtev, bodisi napadalcev. Tiste, ki bi morali služiti na prvem mestu Slovencem, namreč skrbi predvsem, da bi razkrivanje dejstev o teh zločinih in posilstvih lahko sprožilo »širjenje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki lahko izvira tudi iz obveščanja javnosti in predsodkov o ljudeh, ki pripadajo določeni družbeni skupini ali rasni demografski kategoriji«. Ob tem v svojem odgovoru policija dodaja, da je zanje pomembno »tudi dejstvo, da deluje na strani pregona sovražnega govora«. Prav tako lahko preberemo, da so »etnične, verske, narodnostne, kulturne in druge razlike velik kazalnik predsodkov, še posebno če sta storilec ali žrtev vidno prepoznavna kot pripadnika določene skupine«. Po domače povedano, policiste in s tem tudi našo oblast očitno najbolj skrbi, da lahko brutalna posilstva belih Slovenk s strani temnih tujcev sprožijo val sovražnega govora in nestrpnosti do slednjih. Preprečevanje sovražnega govora, ki je velikokrat le neprijetna resnica, je torej pomembnejše od zagotavljanja varnosti Slovenk in Slovencev.
Migracije se nadaljujejo v letu 2024
Kaj pa nas čaka v letošnjem letu? Glede na politiko naše levo liberalne vlade verjetno nič dobrega. Glede na to, da je Golobova vlada podpornica novega pakta EU o migracijah in azilu, lahko pričakujemo poleg ilegalcev, ki se tihotapijo čez naše meje, tudi sprejemanje migrantov in azilantov, ki bodo k nam »preusmerjeni« iz drugih, še bolj obremenjenih držav. V okviru pakta naj bi Slovenija za zdaj gostila še dodatnih 126 migrantov. Prav tako je že v začetku januarja prišlo do novih primerov nezakonitih prehodov in tihotapljenja migrantov. Drugi konec tedna v januarju so policisti na območju Policijske postaje Brežice tako v treh dneh prestregli 164 migrantov. Največ je bilo Sircev, Afganistancev in Maročanov. Na območju Policijske postaje Metlika so prestregli tudi tihotapca iz Bosne in Hercegovine, ki je tihotapil kar dvajset migrantov, od tega dvanajst Turkov, šest Sircev in dva Iračana. Takšni primeri se nadaljujejo iz dneva v dan, medtem ko tihotapljenje migrantov postaja vse bolj donosen posel, bruseljski birokrati pa iščejo rešitve za nezakonite migracije v tem, da jih čim bolj legalizirajo z »varnimi potmi«, pri čemer imajo popolno podporo Golobove vlade.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
