Nova stranka DAVA se bo zavzemala za pravice migrantov v Nemčiji. Mnogi so prepričani, da gre za poskus krepitve vpliva Turčije na območju Evropske unije. Z novim zakonom o dvojnem državljanstvu se lahko število muslimanskih volivcev zviša na pet milijonov.
Množične migracije in demografske spremembe povzročajo velike premike tudi v političnem življenju tistih držav, ki prišlekom iz tretjega sveta na stežaj odpirajo vrata. Med razlogi za spodbujanje zamenjave prebivalstva na stari celini je poleg distopične vizije globalne družbe »državljanov sveta«, ki si jo delijo tako neoliberalne elite kot sodobna levica, predvsem za slednjo pomemben razlog tudi zagotavljanje novih volivcev, ki se jih lahko novači proti konservativnim strankam in desnici. Čeprav se migranti pravzaprav ne brigajo kaj dosti za družbenopolitična vprašanja, ki jih ne zadevajo neposredno, bodo volili za tiste, ki jim obljubljajo boljše razmere in zagovarjajo njihove pravice, velikokrat na škodo avtohtonega prebivalstva. Po drugi strani pa so pripravljeni voliti za liberalce in levičarje tudi iz strahu pred desnimi strankami, ki napovedujejo strožje ukrepe na področju migracij. Tako je na zadnjih francoskih predsedniških volitvah leta 2022 kar 85 odstotkov muslimanov volilo za Macrona iz strahu pred zmago Le Penove. No, uvozniki novih potencialnih volivcev pa so se pri svoji strategiji malce ušteli. Z naraščanjem števila migrantov v neki družbi začnejo slednji, sploh če se lahko zberejo pod isto »zastavo«, ki jo v Evropi v določeni meri predstavlja islam, ustanavljati lastne stranke, namesto da bi podpirali stranke, ki so jim morda naklonjene, vseeno pa ne delijo njihovih specifičnih kulturnih in verskih načel. V preteklosti je bilo v Zahodni Evropi že več primerov ustanavljanja »migrantskih« političnih strank. Najnovejši primer pa prihaja iz Nemčije, kjer je bila nedavno ustanovljena stranka DAVA oziroma Demokratsko zavezništvo za raznolikost in prebujenje.
Nova migrantska stranka v Nemčiji
Nova stranka, za katero mnogi trdijo, da je le neke vrste nemška podružnica stranke turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana Pravičnost in razvoj (AKP), čeprav sama to zanika, je napovedala, da se bo udeležila evropskih volitev letos junija z zelo »prestižnimi« kandidati. Zavzemala se bo za »ljudi s tujimi koreninami« in se bojevala proti »protimuslimanskemu rasizmu«, je dejal eden od ustanoviteljev stranke Fatih Zingal. Z drugimi besedami, stranka, ki bo delovala v prid tujcev, ne Nemcev. DAVA je bila uradno ustanovljena 7. januarja letos, kar je takoj razburilo politično krajino Nemčije. Za ustanovitvijo stranke stoji Turško-islamsko politično združenje v Nemčiji. Med drugim so do nove stranke kritični tako člani Socialnih demokratov in Zelenih kot tudi Krščanskodemokratske unije (CDU). Slednje bolj od tega, da gre za migrante, skrbi, da bo v Nemčiji tako delovala »še ena ekstremistična stranka«. To se deloma nanaša tudi na Alternativo za Nemčijo, ki jo tako levičarji, kot »sredinski« konservativci kritizirajo zaradi njenih odločnih stališč proti množičnim migracijam.
Podaljšana roka Erdoğana?
Nemška javnost se je pri ustanavljanju nove stranke najbolj razburila, ker gre po mnenju številnih političnih komentatorjev kot tudi samih politikov samo za podaljšano roko Erdoğana in za poskus utrjevanja njegovega vpliva in moči znotraj Evropske unije. Po poročanju nemškega Bilda naj bi bili štirje kandidati nove stranke za evropske volitve ljudje, ki so v preteklosti delali za organizacije, ki so povezane z Erdoğanom in njegovo AKP. Velja tudi omeniti, da samo ime stranke DAVA poleg tega, da gre za okrajšavo, pomeni v turščini »razlog« oziroma nekaj, za kar se je vredno boriti in jo lahko redno slišimo v govorih turškega predsednika. Nekateri tudi opozarjajo, da bo imel Erdoğan z novo stranko še enega »asa v rokavu« poleg že obstoječega Turško-islamskega združenja za verske zadeve, ki vodi več kot devetsto mošej v Nemčiji in je bilo v času poskusa državnega udara v Turčiji leta 2016 že obtoženo, da deluje kot podaljšana roka turške vlade. Nekateri imami naj bi namreč po ukazih turških diplomatov vohunili za pripadniki Gullenovega gibanja, ki ga uradna Ankara obtožuje poskusa samega udara. Turške verske oblasti so prav tako v preteklih letih financirale graditev številnih mošej v Nemčiji in pošiljale svoje imame v Nemčijo, kjer so zasedli položaje v različnih verskih organizacijah.
V mnogočem se strinjajo z Erdoğanom, zanikajo pa povezave z njim
Soustanovitelja stranke DAVA, njen predsednik Teyfik Özcan in podpredsednik Fatih Zingal, sta seveda v javnosti zanikala povezave z Erdoğanom in njegovo stranko AKP. Za turški BBC sta dejala, da se nova stranka ne bo osredotočala samo na v Nemčiji živeče Turke in tiste s turškimi koreninami, temveč na vse verske in etnične manjšine, ki se ne počutijo dovolj zastopane v nemški politiki. Özcan je dejal, da je DAVA »nemška stranka«, in dodal, da med člani Demokratskega zavezništva za raznolikost in prebujenje niso le Turki, ki podpirajo Erdoğana, temveč tudi drugi migranti različnih korenin in pogledov. Sicer je priznal, da ima nova stranka glede nekaterih vprašanj podobne poglede kot Erdoğanova AKP, vendar pa je hitel poudarjati, da bi jo bilo kljub temu »napačno in neprimerno« označevati za podružnico slednje. DAVA prav tako zanika, naj bi jo Erdoğan tudi financiral. Zingal, pravnik, ki je bil kar trideset let član Socialnih demokratov, dokler ni nedavno izstopil iz njih, pa je dejal, da so edini vir prihodkov nove stranke donacije in članarine. Sicer je prejemanje sredstev iz tujine za politične stranke v Nemčiji nezakonito.
Novi zakon omogoča turškim državljanom dvojno državljanstvo
Upravičeno lahko trdimo, da je dala pravzaprav veter v jadra ustanavljanju nove migrantske stranke prav zdajšnja levičarska nemška vlada, saj je bil letos januarja sprejet nov zakon, ki omogoča državljanom držav zunaj Evropske unije, da imajo v Nemčiji dvojno državljanstvo. To pomeni, da bi lahko dodaten milijon Turkov in pol, ki prebivajo v Nemčiji, prejelo tudi nemško državljanstvo in začelo hoditi na volitve. Zakon je bil sprejet 19. januarja in odpira možnosti dvojnega državljanstva množicam tujcev, hkrati pa zmanjšuje čas, ki je potreben, da lahko nekdo zaprosi za nemško državljanstvo. Ta čas živi v Nemčiji dva milijona muslimanov in pol, ki imajo nemško državljanstvo in lahko volijo, še dva milijona in pol pa ga bo lahko pridobilo s pomočjo novega zakona. Tako bo v Nemčiji že dobrih pet milijonov muslimanskih volivcev. Novi zakon, ki ga je sprejela semaforna koalicija levičarjev in liberalcev, je bil sprejet v nemškem parlamentu s 382 glasovi za in z 234 glasovi proti, 23 poslancev pa se je glasovanja vzdržalo. Poleg dvojnega državljanstva bo omogočal, da lahko tujci zaprosijo za državljanstvo že po petih letih prebivanja v Nemčiji, v posebnih primerih »integracijskih dosežkov« pa že po treh letih. Do sedaj je veljalo, da lahko zaprosijo po osmih ali šestih letih. Prav tako bodo vsi otroci, rojeni vsaj enemu od staršev, ki že pet let zakonito prebiva v Nemčiji, avtomatsko postali nemški državljani.
Muslimanska stranka na evropskih volitvah
Kot poročajo nemški mediji, se DAVA namerava udeležiti volitev v evropski parlament, ki bodo potekale 9. junija. Ker DAVA po nemškem zakonu še nima uradnega statusa »politične stranke«, jo njeni voditelji za zdaj imenujejo zavezništvo ali politično združenje. Da pa bi se to »zavezništvo« lahko udeležilo evropskih volitev, mora zbrati vsaj 4.000 podpisov. Glede na število muslimanov v Nemčiji to
verjetno ne bo težava. Zingal je že napovedal, da se vsekakor hočejo udeležiti volitev in da bodo do takrat končali postopek vzpostavljanja politične stranke. Med štirimi »prestižnimi« kandidati za evropski parlament sta tudi dr. Ali İhsan Ünlü, nekdanji generalni sekretar že omenjenega Turško-islamskega združenja za verske zadeve, in dr. Mustafa Yoldaş. Kot je bilo že rečeno, omenjeno združenje vodi več kot devetsto mošej v Nemčiji. İhsan Unlu je dejal, da bo nova stranka zapolnila »politično luknjo« in postala glas Turkov, muslimanskih skupnosti in drugih manjšin. Z drugimi besedami, peta kolona islama. DAVA se poleg evropskih volitev namerava leta 2025 udeležiti tudi parlamentarnih volitev v Nemčiji. Ob tem je İhsan Unlu izpostavil, da je zdajšnje število poslancev s turškimi koreninami v nemškem parlamentu premajhno. Danes živi v Nemčiji približno tri milijone Turkov, od teh se jih za zdaj polovica lahko udeležuje volitev, kar pa bo novi zakon očitno spremenil.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v tedniku Demokracija
