Nakopičena embalaža lahko predstavlja veliko okoljsko nevarnost, zaradi požarov in drugih posledic pa tudi nevarnost za ljudi. Analiza Zbornice komunalnega ravnanja pri Gospodarski zbornici Slovenije je pokazala, da obstoječi sistem ne dosega okoljskih ciljev, odgovorna podjetja pa ne izvajajo obveznosti odvoza.
Ministrstvo za okolje se je nakopičenih težav in odpadkov lotilo s spremembo zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Prva obravnava v državnem zboru je bila 3. februarja. Kot je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak, je novi zakon o varstvu okolja (ZVO-2) najpomembnejši zakon s področja okolja, in ga označil kar za okoljsko ustavo. »Je sodoben okoljski zakon, ki je namenjen ohranjanju okolja in zavarovanju narave pred nesprejemljivimi posegi. Obravnava potrebo po trajnostnem razvoju ter skrbno ravnanje z okoljem in naravo,« je ob predstavitvi ZVO-2 ocenil minister.
Uskladitev z direktivami
Gre za celovito urejane, ki jo dosedanja zakonska ureditev, ki je bila podnormirana, temeljila je torej na podzakonskih predpisih, ni omogočala. Tako je na primer uredba o odpadkih za zbiranje odpadkov zahtevala bistveno več, kot je od Republike Slovenije zahtevala direktiva o odpadkih, a hkrati naša država ni dosegala temeljnega cilja – odgovorno ravnanje z odpadki. Dokaz za to so tudi opomini Evropske komisije, sproženi so bili tudi predsodni postopki. ZVO-1 je bil namreč neskladen s pravom Evropske unije.
Tako je moralo ministrstvo zakon uskladiti z evropskimi direktivami. Spremembe zakonodaje pa bodo pristojnim službam pomagale pri reševanju akutne problematike na področju odpadkov, povečanju učinkovitosti okoljske inšpekcije in doseganju hitrejšega reševanja upravnih postopkov, povezanih s posegi v okolje. V zakonu so namreč med drugim prenovljeni postopki ugotavljanja nastanka okoljske škode, presoje vplivov na okolje in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj, združuje pa se postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja s postopkom izdaje okoljevarstvenega soglasja, kar bo v praksi uradnikom na ministrstvu za okolje in prostor omogočalo hitrejše vodenje postopkov.
Proizvajalčeva razširjena odgovornost
Ključno je, da bo ZVO-2 finančno razbremenil gospodinjstva. Po njem bodo morali proizvajalci v celoti prevzeti finančno odgovornost za odpadno embalažo, vključno z odvozom od gospodinjstev. ZVO-2 uvaja nov sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). »Bistvo predlagane ureditve je zagotoviti,« pojasnjujejo na ministrstvu, »da bodo proizvajalci nosili vse stroške, povezane z odpadki iz svojih proizvodov, in da bodo ti stroški čim nižji. Zato ni dovolj zagotoviti, da bodo odpadki, npr. odpadna embalaža, pobrani v celoti, kar bo zagotovila sprememba uredbe o odpadkih, temveč zagotoviti ustrezno ravnanje z njimi v nadaljnjem procesu, to je zagotoviti njihovo recikliranje oziroma druge vrste predelav.« ZKO-2 ureja tudi pravni okvir za krožno gospodarstvo z ureditvijo meril za prenehanje statusa odpadka in dopušča možnost odstranitve odlagališča odpadkov, s čimer bosta omogočeni predelava še uporabnih odloženih odpadkov in nova raba prostora. »To je pomembno, ker je Slovenija zavezana doseči cilje EU v zvezi s predelavo odpadkov. Dosedanji sistem, v katerem so lastniki organizacij predelovalci in ne proizvajalci in v katerem tako kapitalsko obvladovane organizacije med seboj tekmujejo za tržni delež s ciljem čim večjega dobička, je v popolnem nasprotju z ureditvijo v direktivi o odpadkih,« so jasni na ministrstvu. Direktiva o odpadkih jasno določa da morajo proizvajalci nositi vse stroške, ki pa morajo biti čim nižji, obdelava odpadkov mora biti urejena na pregleden način in s ciljem, da se za izpolnjevanje obveznosti proizvajalcev skrbi s čim nižjimi stroški in ne s čim večjim dobičkom. Kot naštejejo na ministrstvu, bo ZKO-2 s tem določilom poskrbel z jasno ločitvijo organizacije in obdelovalcev, ki ne smejo imeti kapitalske udeležbe v organizaciji, neprofitnostjo organizacij, ena organizacija bo skrbela za en masni tok, torej eno vrsto odpadkov. »Dosedanji sistem, ki je omogočal več organizacij, se v praksi namreč izigrava, tudi zaradi slabega nadzora države. Sistem z eno organizacijo pa ne bo več omogočal izigravanja. Bojazen, da bodo zaradi »monopolnega« položaja ene organizacije stroški za proizvajalce višji, je odveč, ker bodo organizacijo upravljali sami proizvajalci, država pa bo morala seveda kljub temu bolje izvajati nadzor,« menijo na ministrstvu. Čeprav organizacija opravlja naloge za proizvajalce, pa deluje tudi v javnem interesu in državi pomaga pri doseganju okoljskih ciljev. Spremembe ZVO-2 javnosti zagotavljajo pravico do obveščenosti o nameravanem posegu v okolje, zainteresirani javnosti pa pravico do sodelovanja v postopkih prejšnje presoje vpliva na okolje, izdaje okoljevarstvenega dovoljenja in ugotavljanja okoljske škode ter ji zagotavlja dostop do pravnega (sodnega) varstva.
Zavarovanje odgovornosti
Izvajalci dejavnosti zbiranja odpadkov in obdelave odpadkov, z izjemo izvajalcev javne službe, bodo morali biti po novem ZVO-2 lastniki zemljišča, stavbe in naprave, če je ta potrebna, pa tudi trgovci in posredniki odpadkov, če imajo odpadke v posesti. »S tem se bo doseglo povečanje odgovornega ravnanja zbiralcev in obdelovalcev odpadkov,« so prepričani na ministrstvu. Tako bo prepovedana prodaja zemljišča, stavbe ali naprave, če bo ugotovljena okoljska škoda. Zakon za prilagoditev tem novim določbam predvideva tudi petletno prehodno obdobje, razen če gre za zbiranje odpadnega blata iz komunalnih čistilnih naprav, pri katerem prehodno obdobje eno leto. V primeru neustreznega ravnanja z odpadki in nastanka okoljske škode ima država po predlogu možnost poseči v njihovo premoženje in s tem poplačati sanacijo. Z ZVO-2 se omejuje čezmerno veriženje predajanja odpadkov od zbiralca do zbiralca. V primeru odmetavanja odpadkov v naravo pa se določa odgovornost vseh vpletenih, tudi tistih, ki naročajo in organizirajo odmetavanje. Določena je obveznost zavarovanja odgovornosti za nastanek okoljske škode zaradi povzročitve nenadnega onesnaženja. Novi zakon ureja ukrepanje v primeru čezmerne obremenitve okolja, ki takoj ali kasneje neposredno ali posredno ogroža življenje ali zdravje ljudi ali kakovosti okolja. Ukrepa se po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče, kar bo pripomoglo h kar najhitrejšemu ukrepanju, hkrati pa se v primeru okoljske škode nadaljevanje rešuje z izdajo sanacijske odločbe.
Avtor: Maruša Opeka
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
