O zdraviliškem in zdravstvenem turizmu v Sloveniji ter izzivih, s katerimi se panoga sooča, smo se pogovarjali z Iztokom Altbauerjem, direktorjem Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, katere članice so vsa slovenska naravna zdravilišča z izjemo dveh.
Kakšne so značilnost slovenskih naravnih zdravilišč? Po čem se razlikujejo med seboj?
Naziv naravna zdravilišča je povezan z naravnimi zdravilnimi dejavniki, to so mineralne, termalne in termo-mineralne vode, zdravilna blata, šota s Pohorja. Imamo izredno srečo, da lahko uporabljamo tudi talasoterapijo, saj imamo morje, in ker imamo še aktivne soline, lahko v terapevtske lepotne namene v Strunjanu in Portorožu uporabljamo solinsko blato. Pogosto se primerjamo s sosednjimi državami, z Avstrijo, Madžarsko ali s Češko, kjer je tradicija zdravilišč podobna, zelo bogata in dolga, vendar nimajo solinskega blata in talasoterapije. Talaso Strunjan je sicer edino naše zdravilišče, ki nima svojega izvira termalne vode.
Koliko članov ima Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ)?
V SSNZ, ki je bila ustanovljena leta 1957, je 13 zdravilišč, ki imajo verificirano naravno zdravilno sredstvo – verifikacijo podeljuje Ministrstvo RS za zdravje na podlagi opravljene balneološke analize –, zdravnika specialista z indikacijskega področja, za katerega je bila ugotovljena zdravilnost zdravilnega sredstva. Člani morajo imeti ustrezne prostore, to so zdraviliške sobe in negovalni oddelki za paciente, ki so nepokretni, na primer po možganski kapi ali operaciji in potrebujejo 24-urno nego.
Kako pomemben je poleg zdraviliškega tudi zdravstveni turizem – ali nas je na tem področju Hrvaška prehitela?
V Sloveniji imamo večstoletno tradicijo zdraviliškega turizma – najstarejše omembe termalne vode v Sloveniji, v Dobrni, so iz leta 1403. Na področju zdravstvenega turizma, to pomeni, da gre nekdo na potovanje, da tam uporabi zdravstvene storitve, operacije ali dentalni turizem, pa so nas na Hrvaškem prehiteli in že poskrbeli za ustrezno zakonodajo. Ta korak nas še čaka, čeprav že imamo vsaj eno tako zdravilišče: Rogaško Slatino. Tu je član SSNZ Medicinski center Rogaška, ki ima naravno zdravilno sredstvo – mineralno vodo Donat Mg. Le-ta vsebuje največ magnezija med vsemi mineralnimi vodami na svetu: v enem litru donata je raztopljenih več kot 1000 miligramov magnezija, zato dnevni potrebi po magneziju zadosti že uživanje po 3 dcl donata na dan. Zaradi doktrine, ki velja v Rusiji, namreč, da pitje mineralne vode ozdravi 60 do 70 odstotkov bolezni, in tudi ker je Rogaška v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja zelo intenzivno delovala na ruskem trgu, v Zdravilišče Rogaška, kjer je zaposlenih več kot 50 zdravnikov specialistov, danes prihaja na 10- do 14-dnevno zdravljenje in detoks največ gostov, tudi visokih politikov, iz Rusije, Ukrajine, Azerbajdžana in Kazahstana. Tu gostje dobijo celovito zdravstveno storitev: diagnostiko, rehabilitacijo in predpisano zdraviliško zdravljenje.
Kakšne so sicer storitve zdravilišč SSNZ?
Razvijamo tri glavne produkte: osnova je zdraviliško zdravljenje, saj smo tudi v javnozdravstveni mreži za izvajanje rehabilitacij, pred okoli 20 leti pa smo začeli razvijati programe v bazenih in centrih dobrega počutja (wellness). Ločimo sproščujoči wellness in medicinski wellness, slednji obsega obisk zdravnika, ki ob blažji težavi predpiše na primer savnanje, masaže ali terapevtske vaje v bazenih. Za razvoj – centrov dobrega počutja so bila najpomembnejša študijska potovanja v različna zdravilišča sveta: iz vsakega se je prinesla kakšna novost in zanimivost. Tako je nastal tajski salon v Portorožu, japonski bazen v Dolenjskih toplicah, iz Brazilije so prišla otroška igrala za zunanje bazene. Primere dobrih praks iz sveta uspešno vključujemo v naše storitve, leta 2006 pa je bilo zgrajenih kar nekaj novih hotelskih namestitev: Balnea v Dolenjskih Toplicah, Sotelia v Podčetrtku, Livada Prestige v Moravskih Toplicah, Primus na Ptuju ter drugi centri dobrega počutja in številni bazenski kompleksi, v okviru katerih razvijamo vodna doživetja, t. i. programe aqua fun predvsem za družine z majhnimi otroki. Tu prednjačijo Terme Čatež z več kot 12.000 m2 vodne površine s termalno vodo in tremi pokritimi termalnimi rivierami, ki zagotavljajo celoletne storitve.
Koliko gostov, domačih in tujih, je bilo v zdraviliščih lani in iz katerih držav so prišli?
V letu 2021 smo imeli skupaj 584.000 gostov, ki so ustvarili 2,2 milijona prenočitev, kar je okoli 22 odstotkov več kot v koronskem letu 2020, čeprav smo bili zaprti od januarja do konca aprila. To pomeni, da je bilo v poletnih mesecih vse do jeseni veliko gostov, tako domačih kot tujih. Leta 2020 je bilo tujih gostov le 100.700. Delež tujih gostov je dosegel 17 odstotkov števila tujih gostov iz leta 2019, ko je bilo tujih gostov 52 odstotkov. Ta čas še vedno zaostajamo za letom 2019.
Imamo tudi nekaj lepih presenečenj, kot je že tradicionalno, je bilo med tujimi gosti največ Avstrijcev, čeprav nekaj manj kot v preteklem letu, gostje iz Nemčije, Nizozemske, Češke, Poljske in Belgije, pa so dosegli izredno visoke rasti.
Kako so torej zdravilišča preživela čas korone, so bili turistični boni učinkovita pomoč?
Boni so zdraviliškemu turizmu zelo pomagali in so eden pomembnejših ukrepov za ublažitev krize zaradi pandemije. Že 2020, ko začeli veljati, in potem vse leto 2021 od maja do konca leta je bil delež bonov 30 do 40 odstotkov vseh ustvarjenih prenočitev, kar pomeni, smo poleg tradicionalnih gostov z boni pridobili tudi nove. Za jesenske počitnice so bile kapacitete tudi zaradi bonov stoodstotno zasedene. SSNZ si je skupaj s Turistično gostinsko zbornico in z drugimi panožnimi združenji zelo prizadevala, da bi se veljavnost bonov podaljšala v letošnje leto, kar se je tudi zgodilo, zato do konca junija 2022 pričakujemo še nekaj unovčenj turističnih bonov.
Kakšna so vaša pričakovanja za sezono 2022?
Letošnja sezona je zelo drugačna, velik razmah okužb v začetku leta je marsikoga odvrnil od počitnic v zdravilišču. Ob tem vedno znova poudarjamo, da zdravilišča, hoteli in gostinska dejavnost niso bili in niso vir okužb. Posamezne primere okužb smo seveda imeli, vendar pa smo z zelo strogimi higienskimi standardi in ukrepi, ki smo jih takoj na začetku epidemije sprejeli skupaj z NIJZ, učinkovito zavarovali goste in naše zaposlene. Poskrbeli smo, da se gosti počutijo varno in da lahko izpeljemo vse storitve v dejavnostih, ki nam jih predpisi dovoljujejo. Objekti so opremljeni z zaščitnimi stekli, plačevanje poteka brezstično, določeno je manjše število kopalcev v bazenih, v restavracijah pa obroki v dveh ali treh skupinah – da ni gneče.
Se tudi v zdraviliški dejavnosti srečujete s pomanjkanjem kadrov?
Seveda, ocenjujemo, da je v času, ko smo bili zaprti, iz sektorja turizma, torej tudi iz zdravilišč, odšlo okoli 30 odstotkov kadra, hkrati občutimo tudi pomanjkanje medicinskega osebja. Težave bodo še več let, saj je na gostinske šole le malo ali nič vpisa. Pozitivno je, da se je ministrstvo za gospodarstvo odločilo promovirati poklice v gostinstvu. S podobnimi težavami se srečujejo tudi v drugih državah: če se bo turizem v 3 do 4 letih vrnil na prejšnje število gostov, bo pomanjkanje kadra za vse največji izziv.
Bi želeli še kaj poudariti?
Na Skupnosti smo že pred mnogimi leti uvedli zdraviliške darilne bone, ki jih je mogoče porabiti v vseh naših termah in zdraviliščih za vse storitve brez omejitev. Veseli smo, da se je po dveh letih zatišja spet občutno povečalo zanimanje za bone. Mogoče jih je preprosto naročiti na naši spletni strani: www.slovenia-terme.si.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
