Ilegalne migracije vrtoglavo naraščajo. Na poti migrantov znova obmejna vas Rigonce v občini Brežice. Tam smo se pogovarjali z domačini, ki so vidno pretreseni zaradi dnevnih vdorov migrantov. Zaskrbljeni so tudi v občini Krško. Med prebežniki znova večinoma mladi moški.
Letos se Slovenija sooča z zaskrbljivimi trendi na področju nezakonitih množičnih migracij. Število nezakonitih prehodov naše meje je močno poskočilo od lanskega leta, v azilnih domovih pa že primanjkuje prostora, prihaja do trenja in nasilja med migranti, kar se kaže predvsem v azilnem domu na Viču v Ljubljani, o katerem smo pisali že v prejšnji številki. K temu lahko dodamo, da je prav na Viču število kaznivih dejanj zoper premoženje v primerjavi s prejšnjim letom naraslo za slabih 60 odstotkov. Naključje? No, če smo se v prejšnji številki Demokracije posvečali dogajanju v azilnem domu na Viču, smo se tokrat napotili bliže središču nezakonitih migracij, saj smo obiskali obmejno naselje Rigonce v občini Brežice, kjer se dnevno soočajo z nezakonitimi prebežniki. Policijska postaja Brežice je letos ena najbolj obremenjenih, ko govorimo o preprečevanju nezakonitih prehodov naše južne meje. Migranti se prosto sprehajajo po občini, v nekem primeru naj bi sredi belega dneva pritavali celo do središča Brežic. Letos je bilo do konca avgusta kar 36.126 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, medtem ko jih je bilo lani v vsem letu 32.024, kar pomeni, da so tujci, ki vdirajo v našo deželo, že presegli lanski »rekord«. No, od tega je bilo letos kar 27.000 nezakonitih vstopov prav na območju Brežic. Na tem območju prečka mejo kar 1.300 nezakonitih migrantov na dan.
Rigonce znova preplavljajo migranti
Rigonce so majhno naselje v občini Brežice, ki šteje dobrih 160 prebivalcev, v njem pa je nekdanji mejni prehod za mednarodni promet s sosednjo Hrvaško. Zaradi svoje lege ob hrvaški meji je bil leta 2015 v času t. i. migrantske krize kraj preplavljen s hordami migrantov z Bližnjega vzhoda in z juga, danes pa se zgodba ponavlja. Rigonce se spet soočajo s poplavo nezakonitih prebežnikov, ki v večjih in manjših skupinah na tem območju vstopajo v Slovenijo. Odpravili smo se torej pogledati, kakšno je zdajšnje stanje v tem kraju in kako se s tem soočajo domačini. Čeprav v času našega obiska nismo srečali nobene skupine ilegalcev, nam je kasneje zaskrbljeni domačin povedal, da je migrante videvajo vsak dan, kako prihajajo čez mejo, opazili pa smo tudi poostren policijski nadzor. V samem naselju je čutiti napetost, domačini ostajajo po svojih domovih t er izza zaves in visokih vrtnih ograj nezaupljivo pogledujejo proti vsakomur, ki se pojavi na ulici. Domačinka, ki smo jo vprašali za mnenje, nam je dejala, da je migrantov preveč, da se vsak dan pojavljajo nove skupine, in dodala, da so v kraju zelo zaskrbljeni. Izrazila je tudi dvome o tem, ali se lahko ti ljudje kadarkoli prilagodijo naši kulturi.
Luknje v ograjah, na stežaj odprta vrata
Podrobneje pa smo se pogovarjali tudi z moškim, ki nam je prav tako povedal, da migranti vsak dan vstopajo čez mejo v njihovo naselje. Kot nam je pojasnil, se orientirajo predvsem po železniški progi. Ograjo in bodečo žico ob meji prestopajo tako, da čez žico mečejo obleke in odeje ali pa v ograjo delajo dovolj velike luknje. Velikokrat naj bi se skrivali in tihotapili skozi koruzna polja, opaziti pa jih je tudi ob železniški progi. Kasneje smo si tudi sami ogledali bodečo ograjo, kjer smo res opazili odvržene odeje in luknje v ograji pa tudi obleke in dokumente, ki jih migranti odvržejo, ko preplavajo obmejno reko in nezakonito vdrejo čez sicer precej nizko ograjico. Hrvaške oblasti naj bi kršile dublinski sporazum, ki ureja zakonodajo o migrantih, saj dajejo migrantom dovolilnice, ki jim omogočajo desetdnevni prosti prehod čez Hrvaško, da bi se jih čim prej znebili. Tudi domačin, s katerim smo se pogovarjali, nam je dejal, da je v kraju splošno znano, da Hrvati migrante nalašč spuščajo naprej v Slovenijo. Ob ograji smo opazili tudi odvržene dokumente, ki migrantom omogočajo prost prehod čez hrvaško ozemlje, pa tudi obleke, ki jih pustijo za seboj, ko se po prehodu oblečejo v suha oblačila. Treba je dodati, da se vsaj v času našega obiska ilegalcem ne bi bilo treba truditi z uničevanjem in s preskakovanjem ograje, saj so bila velika železna vrata med državama, postavljena ob bodeči žici, na stežaj odprta. Precej posrečena turobna prispodoba migrantske politike odprtih vrat, na katero prisega zdajšnja liberalna vlada. Če gre pri »politiki odprtih vrat« za splošen izraz, ga pri nas očitno jemljejo precej dobesedno.
Domačini zaskrbljeni, otrok ne puščajo več samih na ulicah
V nadaljnjem pogovoru z domačinom smo izvedeli, da v nasprotju z letom 2015 za zdaj še ni prišlo do večjih kraj, kot so to počeli migranti pred osmimi leti. Se pa zato, potem ko prečkajo mejo, brezskrbno, celo navkljub psom, sprehajajo čez dvorišča občanov. Po njegovih besedah policisti opravljajo svoje delo dobro in jih je pohvalil, bil pa je precej bolj skeptičen do delovanja vlade: »Ne razumem kaj misli vlada, da to dopušča,« je bil jasen. Hkrati nam je razložil, da si zaradi tujcev niti podnevi ne upajo puščati otrok, da bi se sami igrali na ulicah. »Spomnim se, ko sem bil mlajši, da nam niti na pamet ni prišlo, da bi zaklepali vrata,« je zavzdihnil, vidno razočaran in zaskrbljen zaradi zdajšnjega stanja, ki se bo po njegovem mnenju moralo »tako ali drugače« končati. Glede samih migrantov nam je dejal, da se dnevno pojavljajo organizirane skupine, ki lahko štejejo od samo tri pa celo do dvajset migrantov. Vsem pa je skupno to, da prevladujejo mladi moški, le tu in tam je opaziti kakšne starejše ljudi ali družine. Že večkrat je bil priča prizorom, ko so policisti po koruznih poljih s helikopterjem lovili migrante. Ob tem se sprašuje, koliko davkoplačevalskega denarja je država že porabila za lov na migrante in za njihove prevoze, namesto da bi omogočila učinkovito varovanje na meji. Dejal je, da je po njegovem mnenju za migrantsko krizo kriva nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, ki je tujce začela vabiti v Evropo leta 2015, in da je jasno, da migranti dobivajo sredstva za potovanje tako ali drugače iz Evropske unije. Rekel je, da v nekaterih primerih migrante ob meji pričakajo celo kakšni sorodniki ali znanci iz Nemčije ali Belgije, saj so v kraju opazili, da posamezni migranti vstopajo v avtomobile s tujimi registrskimi tablicami.
Zaskrbljeni tudi na občini Brežice
Glede žgoče migrantske problematike smo se obrnili tudi na kabinet brežiškega župana. Podobno kot domačini v Rigoncah so nam povedali, da so zadnje mesece v Brežicah priča skupinam migrantov, ki na različnih koncih prečkajo mejo in zatem pot nadaljujejo v notranjost države. Potrdili so, da gre predvsem za skupine mlajših moških, ki se premikajo čez dan, zvečer in čez noč pa velikokrat prenočijo na zasebnih zemljiščih, na dvoriščih pa tudi v kmetijskih in počitniških objektih. Čeprav je na terenu več policistov, se prebivalstvo v občini dnevno naključno srečuje s skupinami migrantov, kot nam je opisal že omenjeni domačin. Zaradi tega se občani in občanke seveda počutijo zelo ogrožene in so tudi prestrašeni, saj ne vedo, kakšni so lahko nameni posameznih tujcev oziroma s kom imajo opravka. Kot smo že zapisali, za zdaj še ni bilo kraj ali vlomov, je pa težava bolj to, da migranti vstopajo na dvorišča in ubirajo bližnjice čez vrtove in polja. Z občine so nam še sporočili, da so žal dnevi brezskrbnega in svobodnega sprehajanja kot tudi pešpoti v šolo in nazaj za njihove občane in prebivalce vasi ob hrvaški meji že preteklost. Otrok si ne upajo več samostojno napotiti v šolo.
Obisk notranjega ministra Poklukarja
Občino Brežice in naselje Rigonce je nedavno obiskal tudi notranji minister Boštjan Poklukar, ki je na zasedanju evropskih notranjih ministrov letos junija podprl načrt, da začnejo migrante razporejati po vseh državah članicah in nalagati državam, ki jih nočejo sprejeti, »solidarnostni« znesek 20.000 evrov za migranta. O njegovem obisku smo vprašali tudi na občini. Povedali so nam, da cenijo to, da se je minister odzval na povabilo in prišel na teren, se srečal s prebivalci Rigonc in prisluhnil njihovim skrbem. Ob svojem obisku naj bi bil minister Poklukar zagotovil, da bo na območju meje policija okrepila svojo navzočnost z dodatnimi patruljami, s helikopterjem, z droni in s konjenico. Če se zadeve ne bodo izboljšale, naj bi vlada od Hrvaške zahtevala doslednejše varovanje schengenske meje. V nasprotnem primeru bo morala vlada razmisliti o tem, da po vzoru Avstrije znova uvede kontrolne točke na meji. Glede odstranjevanja ograje pa naj bi se občani strinjali z načrtom, da se žičnata ograja, kjer je to potrebno, nadomesti s panelno ograjo oziroma da na določenih mestih ograje ne bodo odstranili. No, navkljub njegovim zagotovilom je kmalu po tem Poklukar v medijih zagotavljal, da bo ograja povsod odstranjena. Očitno vodi zdajšnja vlada neusklajeno ali celo shizofreno politiko glede migracij.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvotno objavljen v reviji Demokracija
