S terorističnimi napadi in z voščili za vesele praznike namesto za vesel Božič, je tradicija praznovanja tega pomembnega evropskega praznika ogrožena. Čeprav Božiča ni tako lahko popolnoma odpovedati, smo takšnim primerom vse pogosteje priča tako doma kot v tujini.
Izraz »vojna proti Božiču« se nanaša predvsem na obdobje v Veliki Britaniji 17. stoletja, ko so puritanci prepovedali določene tradicionalne vidike praznovanja Božiča, ki so se jim zdeli preveč zabavljaški ali povezani s poganstvom. Kasneje je bil Božič napadan tudi v Franciji v obdobju po francoski revoluciji pa tudi v Sovjetski zvezi. Danes smo že več let ali celo desetletij znova priča tovrstnim napadom na verjetno najpomembnejši evropski praznik, tokrat iz liberalne levice. Levica, ki se predstavlja skoraj izključno kot velika nasprotnica krščanstva in Cerkve, je kljub temu na neki način marsikaj »podedovala« od puritancev oziroma se za njeno fanatičnostjo skriva identična miselnost. Sodobni levičarji so prepričani v »svoj prav« in ne trpijo drugačnih mnenj. Vse, kar se ne sklada z njihovo sekularno liberalno levo religijo, želijo obsoditi in prepovedati oziroma odpraviti. Mislijo, da so moralno upravičeni vsem določati način življenja in ne trpijo drugačnih mnenj, ampak se proti njim goreče borijo. Seveda pa liberalna levica, ki je že davno pozabila na domači delavski razred in je v španoviji z velikimi korporacijami in globalisti, v nasprotju s puritanci noče prepovedati veseljaškega vidika praznovanja Božiča, ki je tudi zlata jama za njihove liberalne zaveznike in mednarodne korporacije, temveč srdito napada le duhovne in verske vidike Božiča. Pred prihodom krščanstva se je v obdobju Božiča praznoval zimski solsticij in zmaga svetlobe nad temo. Zato korenine Božiča segajo v meglene začetke naše zgodovine. Ker gre za praznik, ki je večplastno povezan z evropsko civilizacijo, ga kozmopolitski levičarji in liberalci, ki hočejo v imenu združenega človeštva zabrisati vse etnokulturne delitve ljudi, še toliko bolj zagrizeno napadajo.
Različni napadi na praznovanje Božiča
Danes se Božič kot del evropske tradicije in praznik, povezan predvsem z vero, družino in izročilom prednikov, sooča z napadi z več strani. Zaradi pritiskov levičarjev, ki trdijo, da je izraz »Vesel Božič« izključevalen do etničnih in verskih manjšin, slednjega vse pogosteje zamenjujejo z voščilom za »Vesele praznike«. Zatem prihaja zaradi liberalnih politik odprtih meja in uvažanja tretjega sveta na staro celino v prazničnem času do terorističnih napadov oziroma do zvišane stopnje nevarnosti le-teh. V multikulturnih mestih »jedrne« Evrope je na božičnih sejmih in festivalih povečana navzočnost varnostnih organov, ponekod pa celo postavljajo fizične ovire, da se kakšen džihadist ne bi mogel zapeljati v množico obiskovalcev teh prazničnih prireditev. Do tega je prišlo v Berlinu leta 2016, ko je Tunizijec, ki se je očitno malce preveč navduševal nad terorizmom Islamske države, s tovornjakom zapeljal v obiskovalce tamkajšnjega božičnega sejma. Za seboj je pustil dvanajst trupel in sedemdeset ljudi poškodovanih. Poleg teh neposrednih napadov na Božič pa je treba omeniti tudi, da ga postopno ugrablja potrošništvo oziroma potrošniška družba, ki jo oblikujejo velike korporacije in liberalna politika. V Božiču vidi množično potrošništvo ogromno priložnost za zaslužek, ki pa bo večji, če bodo ob tem časi praznovali vsi, ne le avtohtono prebivalstvo. Zato danes levica s prostimi rokami napada religijske in družinske videke Božiča, medtem ko ga potrošništvo poenostavlja tako, da osrednjo vlogo tega praznovanja vse bolj usmerja k darilom, obdarovanju ter polnim mizam jedače in pijače. Ti elementi praznovanja tako vse bolj izrinjajo že omenjeno bistvo Božiča. Ne gre več za čas, ko damo prednost družini in veri ter se skozi tradicijo povezujemo s svojimi predniki, čas, ko pokažemo bližnjim, da so nam pomembni, temveč za čas nakupovalne mrzlice, za čas, ko se je treba veseliti zaradi veseljačenja samega, pretiravati v hrani in pijači ter pozabiti na vse višje in duhovne vidike tega obdobja v letu. Skratka, razlog za praznovanje niti ni pomemben, pomembno je le, da se praznuje.
Namesto adventa veseli december
Omenjena zamenjava srečnega Božiča z veselimi prazniki se je začela pojavljati že pred leti v nekaterih zveznih državah ZDA in v Zahodni Evropi, predvsem v večjih multikulturnih mestih. Danes se pojavlja tudi pri nas. Letos imamo v Ljubljani, kjer je v ospredju ponudbe v samem središču mesta bosanska kuhinja, medtem ko za glasbo skrbijo romski »trubači«, med praznično dekoracijo tudi leteči krožnik, ki naj bi ponazarjal »spoštljivo srečanje različnih kultur«, ali po domače reČeno, sprejemanje tujerodnih ljudstev v Slovenijo in Evropo. Tako očitno sedaj v božičnem času slavimo migrante in »kulturno obogatitev« naše prestolnice. Poleg tega ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v naši prestolnici zgradil džamijo in oportunistično v upanju, da bo s tem pridobil njihovo podporo, podobno kot drugi levičarski politiki vošči verske praznike manjšinam, v Ljubljani namesto tradicionalnega adventa organizira »veseli december«. Adventni čas traja od nedelje med 27. novembrom in 3. decembrom (prva adventna nedelja) in se konča po četrti adventni nedelji na sveti večer (večer pred Božičem, zato se različni sejmi in dogodki v tem času imenujejo adventni sejmi. V Ljubljani pa se tovrstni dogodki prirejajo v sklopu veselega decembra, medtem ko lahko besedi adventni sejem opazimo samo pri oglasih, ki nas vabijo v druge tuje prestolnice, kjer so zadržali vsaj ta tradicionalni naziv. Prav tako v Ljubljani tradicionalni adventni venec opažamo lahko le v kakšnih manj opaznih delih mesta, v tujih prestolnicah pa krasijo glavne trge. Seveda je veseli december tipičen primer prej napisanega; zadovoljeno je tako manjšinam, ki se počutijo v času katoliškega praznovanja Božiča lahko zapostavljene, kot tudi steklim levičarjem, ki napadajo Božič kot del zastarelih etnokulturnih tradicij, in pa, kar je najpomembnejše, tudi potrošništvu, ki ostane neogroženo. Le Slovenec je na škodi, ko opazuje, kako pred njegovimi očmi izginjajo tradicije njegovih praočetov in njegove vere.
Dedek Mraz in Miklavž za kulturno obogatitev
Levičarsko sovražno držo do slovenskih in evropskih tradicij lahko opazimo tudi v brezplačnem glasilu Mestne občine Ljubljana, ki ga prejmejo vsi občani. V skladu s komunistično tradicijo, ki je Jankoviću tako blizu, je na naslovnici namesto Božička dedek Mraz, družbo pa mu dela Miklavž, seveda brez križa na kapi. Upodabljata ju Tomaž Gubenšek in Robert Waltl, ki v samem »intervjuju z Miklavžem in dedkom Mrazom« v glasilu poudarjata, da bi bilo treba veliko več pozornosti posvečati »medčloveškim odnosom«, predvsem pa temu, da »različnost bogati« in da je treba »sprejemati drugačne«. Na mesto družinskih in tradicionalnih vrednot tako danes otroke učijo, da je treba sprejemati tiste, s katerimi nas želijo globalisti in politiki v njihovi službi, kamor spada tudi »ljubljanski šerif«, demografsko zamenjati.
V avstrijskem vrtcu hoteli »odpovedati« Božička
V Sloveniji se tako vse več prodajaln zateka k voščilom za »vesele praznike« ali »vse dobro«. Omenja se le Božiček kot nekdo, ki obdaruje otroke, medtem ko se sam Božič potiska v ozadje. Kako pa je v tujini? Pri naši sosedi Avstriji, kjer imajo na Dunaju velik božični sejem, je prišlo do primera, kjer je bil v imenu vključevalnosti ogrožen celo sam Božiček. Uprava nekega vrtca v Plainfeldu v avstrijski zvezni deželi Salzburg je odpovedala načrtovani obisk Božička, saj naj bi bil v luči kulturne raznolikosti neprimeren. Iz vrtca so za lokalne medije sporočili, da je bil obisk odpovedan zaradi raznolikosti in kulturnih razlik, medtem ko naj bi podoba Božička bila za nekatere otroke strašljiva. Starši so se na to precej jezno odzvali, začuden pa je bil tudi župan Wolfgang Ganzenhuber, ki se mu je zdela odločitev še toliko bolj nenavadna, ker »ni v vrtcu skoraj nič otrok z migrantskimi koreninami«. Potem ko se je župan, sicer iz vrst ljudske stranke, pogovoril z ravnateljem vrtca, se je slednji strinjal, da lahko o Božičku glasujejo starši. Je pa bila glede dogodka ostrejša namestnica guvernerja Salzburga Marlene Svazek iz avstrijske svobodnjaške stranke, ki je opozorila, da je Božiček »del naše kulture in običajev«, in dodala, da bi bil odmik od teh običajev »bankrot naših krščanskih vrednot«.
V Nemčiji spodleteli poskusi terorističnih napadov
Poleg subverzivnih levičarskih napadov na Božič pa je tu seveda tudi bolj otipljiva grožnja že omenjenih terorističnih napadov. No, v Nemčiji je policija letos konec novembra prekrižala načrte najstnikoma, ki sta hotela povzročiti eksplozijo na božičnem sejmu v Leverkusnu, mestu blizu Kölna v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. Po napadu naj bi se bila pridružila neki skupini, ki je nastala iz Islamske države. Osumljenca, stara 15 in 16 let, je policija aretirala, potem ko naj bi se bil eden od njiju o načrtovanju napada razpisal v neki spletni klepetalnici. Nesojeni terorist se je hvalil, da ima že pripravljen bencin za eksplozijo z gorivom prepojenega majhnega tovornjaka. Napadalca, eden od njiju naj bi bil afganistanskega rodu, drugi pa iz Rusije, sta hotela zatem pobegniti v Afganistan, kjer bi se pridružila teroristom. Policija je prav tako preventivno pridržala Iračana, starega 20 let, ki naj bi bil načrtoval napad na božični sejem v Hannovru. Le upamo lahko, da do konca leta ne bo prišlo do kakšnega novega terorističnega napada, medtem ko evropske družbe postajajo kulturna in dejanska bojišča za tiste, ki si želijo izbrisati ne le evropske tradicije, temveč tudi Evropejce same.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
