V ponedeljek, 20. junija 2022, je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala tiskovna konferenca s predstavitvijo arheološke raziskave izkopavanja v Mostecu pri Brežicah, na kateri je dr. Uroš Košir predstavil izkop posmrtnih ostankov umorjenih v povojnih pobojih v delu protitankovskega jarka v Mostecu pri Brežicah. Do arheološkega izkopavanja je prišlo zaradi graditve verige elektrarn na reki Savi.
V času 2. svetovne vojne so nemške okupacijske sile za primer prodora zavezniških sil z območja Balkana na predelu med Savo in Dobovo izkopale protitankovski jarek, ki je na severnem delu meril tri metre v globino in 4,6 metra v širino. Celoten jarek je meril 120 metrov v dolžino. Natančneje, protitankovski jarek je bil v jugovzhodni Sloveniji, natančneje ob obkljuku reke Save med Brežicami in Dobovo, nedaleč od vasi Mostec. Nekoč protitankovski jarek so komunisti kasneje zasuli, a še danes je mogoče na delih, kjer ni popolnoma zasut, videti sledove protitankovskega jarka, ki je v cikcaku potekal od potoka Negod do reke Save. Na preostalih delih, kjer je bil jarek popolnoma zasut, pa ga lahko vidimo kot vegetacijski znak, ker se, kakor je opozoril dr. Uroš Košir, na površinah, kjer je bil jarek popolnoma zasut, tisto, kar je pod površino, odraža na talni vegetaciji na površini. A nekoč prazen jarek ni vse, kar skriva zemlja. Komunisti so namreč vanj po koncu 2. svetovne vojne do septembra 1945 zmetali najmanj 529 žrtev zunajsodnih pobojev. Za nekatere je mogoče trditi, da so bili vojaki, za preostale pa je iz ostankov kosti in predmetov jasno, da so bili civilisti, ženske in mladoletni otroci.
V manj kot polovici jarka več kot 500 žrtev
Zaščitna izkopavanja v Mostecu pri Brežicah so se začela zaradi priprav na graditev akumulacijskega bazena hidroelektrarne Mokrice. Leta 2020 so izkopali 21 metrov jarka, v katerem so našli posmrtne ostanke najmanj 276 ljudi. V letu 2022 bilo raziskanih še 31 metrov jarka, od česar pa je bilo 3,3 metra jarka uničenega pri graditvi vodnega kanala v času SFRJ. Med izkopavanjem so odkrili posmrtne ostanke vsaj 253 ljudi. Na samo 47 metrih jarka je bilo zakopanih več kot 500 skeletov, medtem ko od 70 do 80 metrov protitankovskega jarka še ostaja zakopanega.
Do sedaj je bilo na območju protitankovskega jarka izkopanih med 529 in 532 žrtev, ki so bile po dognanjih arheologov pobite v šestih ali sedmih skupinah. Natančno je to nemogoče določiti zaradi kopanja kanala, ki je pred leti uničil del jarka. Po Koširjevih ugotovitvah so med žrtvami povojnih pobojev v Mostecu tudi Slovenci in verjetno kakšen Hrvat. Da so v vseh skupinah Slovenci, je po mnenju dr. Koširja mogoče sklepati iz najdenih slovenskih svetinjic. Med pobitimi je bilo tudi med 25 in 46 žensk. Najmlajša med njimi naj bi imela približno 16 let.
Materialni dokazi za morilske prakse iz pričevanj
Poleg posmrtnih ostankov vsaj 529 ljudi so v izkopavanjih v letih 2020 in 2022 našli tudi več tisoč predmetov žrtev, iz katerih je razvidno, da so po vojni komunisti pobijali ne samo vojake, temveč tudi civiliste. Med slednjimi je bilo precej žensk. Arheologi so v tankovskem jarku, polnem človeških ostankov, našli več lasnih igel, šmink, prstanov, uhanov in steklenih gumbov, ki so značilni za ženske bluze. Med žrtvami so bili tudi poročeni pari. V 2. skupini pobitih so arheologi našli kar 47 odstotkov nedoločljivih predmetov in »kar 41 odstotkov popolnoma civilnih predmetov in samo 12 odstotkov vojaških,« je dejal dr. Košir. Po tem lahko sklepamo, da je v 2. skupini šlo večinoma za civilne žrtve.
Morilci so žrtve zvezali. Praviloma z rokami za hrbtom, lahko pa tudi po dve žrtvi skupaj okoli komolcev. Iz pričevanj vemo, da so na enak način komunisti morili v zunajsodnih pobojih v Kočevskem rogu. Večina pobitih je bila ustreljena v glavo, tilnik, nekateri tudi v lopatico. Zmetani v jarke so bili pogosto bosi. V določenem delu jarka je imela večina žrtev roke zvezane z žico za hrbtom. Najpogosteje so žrtve zvezali z električno žico. Njihovi krvniki so sicer uporabljali najrazličnejše žice, pa tudi različno strelno orožje, s katerim so jih pobijali. O tem priča število različnih nabojev, ki so jih našli v jarku s pobitimi. Zunajsodno pobite so komunisti streljali ob severnem robu jarka proti jugu, stran od Brežic. Čeprav je bil večji del najdenih predmetov vojaškega izvora, je »bilo veliko tudi civilnih predmetov in pa nedoločljivih predmetov«, je dejal dr. Košir. Pod nedoločljive predmete spadajo vsakdanji predmeti, ki bi jih lahko uporabljali tako civilisti kot vojaki. Takšen primer je npr. glavnik ali zobna ščetka.
Zgodovinar dr. Jože Dežman je ob koncu predstavitve izkopavanj ostankov zunajsodno pobitih v Mostecu označil za primer tako imenovane industrijske smrti. »Najhujši pričevanji koncentracijskih taborišč za Slovence sta Šentvid pri Ljubljani in Teharje pri Celju, potem se pa naprej pogovarjamo, je dejal dr. Dežman. »To je slovenski javnosti razmeroma težko sprejeti.« Dežman je za konec še izzval novega premierja Roberta Goloba in dejal, da bodo čakali, da pove, ali takšne tematike sodijo v spomin na 9. maj ali ne.
Sestava pobitih skupin
Če pogledamo sestavo posameznih skupin, so na podlagi arheoloških izkopavanj ugotovili, da je bilo v prvi skupini pobitih 43 žrtev. Šlo je za moške, od katerih je bila polovica mlajša od 24 let. V 2. skupini je bilo 71 žrtev. Od tega je bilo med 15 in 20 žensk. Natančne številke je težko določiti. Večina je bila starejših od 24 let, najmlajše dekle pa je imelo približno 16 let. V tretji skupini je bilo 166 žrtev. Od tega je bilo med 4 in 9 žensk. Ena tretjina pomorjenih je bila mlajša od 24 let. V 4. skupini je bilo 69 žrtev, od tega med 3 in 12 žensk. Dve žrtvi sta bili mlajši od 21 let, 20 pa starejših od 24 let. V 5. skupini je bilo 61 žrtev. Med njimi je bilo med 3 in 5 žensk. Dve žrtvi zunajsodnih pobojev sta bili mlajši od 21 let, 18 pa jih je bilo starejših od 24 let. V 6. skupini je bilo 99 pobitih. Vsi so bili moški. Dva sta bila bila stara med 16 in 19 let, 42 so bili mlajši od 24 let in 18 je bilo starejših od 24 let. V tako imenovani skupini 6A, ki jo je od 6. skupine ločil kasneje skopani kanal, v katerem je po ugibanju arheologov bilo neznano kam odpeljano tudi neznano število žrtev, zaradi česar ni jasno, ali je 6A še vedno del 6. skupine pobitih ali sama svoja, so arheologi odkrili 23 žrtev.
Avtor: Ivan Šokić
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
Izpostavljeni stavek:
Morilci so žrtve zvezali. Praviloma z rokami za hrbtom, lahko pa tudi po dve žrtvi skupaj okoli komolcev. Večina pobitih je bila ustrelejena v glavo, tilnik, nekateri tudi v lopatico. Zmetani v jarke so bili pogosto bosi.
Fotografije:
Foto: uvodna (Slika 5)
Večina žrtev je imela zvezane roke, nekatere pa so bile zvezane tudi po dve skupaj.
Fotografija1: Slika 9
Združena fotografija izkopanega grobišča v letih 2020 in 2022
Fotografija2: Slika 10
Slovenska svetinjica, ki so jo našli pri izkopavanjih v Mostecu pri Brežicah
Fotografija3: Slika 16
Ostanki streliva različnih kalibrov, ki so jih uporabljali komunistični morilci
popravljeno
