Premožna filantropska družina Cohen hoče v majhno francosko mestece Callac v Bretanji naseljevati migrantske družine. Meščani so se temu uprli in zahtevajo referendum. Gre za dober primer delovanja globalistov in demografske zamenjave.
V Franciji smo priča »učbeniškemu« primeru eksperimenta, ki ga globalisti v večjem ali manjšem obsegu izvajajo povsod po Zahodu. Gre seveda za ustvarjanje multikulturne in multirasne družbe. Premožna družina Cohen hoče namreč financirati naselitev sedemdesetih migrantskih družin v francosko mestece Callac, ki šteje približno dva tisoč prebivalcev. Temu so se uprli nekateri domačini, saj se zavedajo vseh težav, ki jih prinašajo migranti. V Franciji je sicer na nedavnih parlamentarnih volitvah Nacionalni zbor pod vodstvom konservativne Marine Le Pen dobil kar 89 poslancev, kar je desetkrat več od osmih poslancev Le Penove, ki so prej sedeli v parlamentu. Ne glede na to, da je bila levica uspešnejša in da je največ sedežev dobil predsednik Macron, lahko po tem sklepamo, da vse več Francozov skrbi demografsko stenje njihove države in kakšna bo prihodnost njihovih otrok. Zadnje čase se v Franciji tako vse več govori o veliki demografski zamenjavi prebivalstva; tipičen primer takšnega namernega spreminjanja demografske slike pa je namen družine Cohen, ki želi prišleke iz tretjega sveta naseliti v majhno bretonsko mesto.
Multikulturna Noetova barka
Verjetno ni treba posebej poudarjati, da noben član družine Cohen, za katero lahko domnevamo, da je judovskih korenin, dejansko ne živi v slikovitem mestu Callac, ki ga želijo kulturno obogatiti. Pri tem so za svoj multikulturni eksperiment pripravljeni odšteti več milijonov evrov. Naseljevanje migrantskih družin, uradno imenovano Projekt Horizont, naj bi financiral zasebni sklad Merci, ki ga je ustanovila matriarhinja Marie-France Cohen, z njim pa upravljajo njeni trije sinovi. Čeprav bodo Cohenovi največ prispevali k omenjenemu projektu, pa bo ta financiran tudi iz davkoplačevalskega in občinskega denarja. Namen družine Cohen je ustvariti sodobno multikulturno »Noetovo barko modernih časov«, ki bi jo lahko potem poustvarjali tudi v drugih mestih. Z drugimi besedami, očitno je imelo podeželsko mestece Callac to (ne)srečo, da je bilo izbrano za laboratorij, v katerem bodo Cohenovi poskušali ustvariti primer idilične multikulturne skupnosti v manjšem mestu, nato pa ga »izvažali« še v druga mesteca. Multikulturna Noetova barka bo tako plula po Franciji in v vsak kotiček te države izkrcavala svoje potnike, nove Francoze. Očitno ni dovolj, da migranti preplavljajo velika francoska mesta, ki postajajo, če odštejemo staro arhitekturo in vremenske značilnosti, bolj podobna Bližnjemu vzhodu in Afriki. Multikulturnost je torej treba uvoziti v vsako vas. Družina Cohen si je za svoj poskus izbrala Callac, ker naj bi bilo v tej občini 75 prostih delovnih mest na področju zdravstva, trgovine in kmetijstva. Njihov sklad naj bi prav tako kril stroške preselitve migrantskih družin in zagotavljanje njihove zaposlitve za deset let. Po desetih letih pa bodo migranti postali odgovornost občine, če ne bodo oblasti zagotovile dodatnega denarja za financiranje projekta.
Meščani stopili v bran identiteti
Čeprav Evropejci velikokrat vse preveč pasivno sprejemajo lastno zamenjavo z migranti, so se tokrat prebivalci Callaca uprli. Očitno jim ni preveč do tega, da bi njihov dom postal objekt multikulturnega eksperimentiranja. Poudarjajo predvsem, da se pravzaprav nikomur iz premožne družine, ki hoče uvoziti tujce v njihovo mesto, ne bo treba ukvarjati z dolgoročnimi posledicami takšnega početja. Tudi tukaj naletimo na tipičen vzorec, ki se pojavlja ne le pri premožnih globalistih, temveč pri mnogih gorečih zagovornikih migracij in multikulture; medtem ko drugim pridigajo, da morajo sprejeti migrante in da gre pri migracijah za kulturno obogatitev, živijo sami v zaprtih skupnostih ali v premožnejših soseskah, kjer se jim ni treba ukvarjati z vsakodnevnimi težavami življenja v rasno močno raznolikem okolju. Očitno pa se tovrstnih težav zavedajo meščani Callaca, zato so se povezali v skupino državljanov, ki nasprotuje izvedbi omenjenega projekta in se zavzema za »obrambo identitete Callaca«.
Pomoč lokalnim prebivalcem, ne migrantom
Županu Callaca so poslali odprto pismo, v katerem posamezni prebivalci utemeljujejo svoje nasprotovanje sodobni »Noetovi barki«. V pismu se odzivajo na glavni cilj projekta, ki naj bi bil med drugim »oživitev mestnega središča in razvoj gospodarskih dejavnosti«, migranti pa naj bi bili »nastanjeni, usposobljeni in pod nadzorom«. Takole se glasi njihov odziv: »Prihod sedemdesetih neevropskih družin bi popolnoma postavil na glavo življenje v občini in kantonu. 38 otrok, ki ne govorijo francosko, bi bilo razdeljeno v razredih callaške šole, kar bi še bolj otežilo delo učiteljev.« Ob tem meščani sprašujejo: »Kako lahko vsiljujete prebivalcem Callaca takšen projekt, ki postavlja pod vprašaj identiteto našega prebivalstva, njegova končna cena pa sploh še ni določena?« Skupina državljanov pa je razburjena tudi nad dejstvom, da se mnogi v Callacu otepajo z brezposelnostjo, saj naj bi bila po statistikah francoskega statističnega inštituta iz leta 2018 brezposelnost kar 17,6-odstotna pri prebivalcih, ki so stari med 15 in 64 let. To pomeni, da je vsak peti prebivalec delovne starosti brezposeln. Glede na to se prebivalci tega mesta sprašujejo, zakaj družina Cohen raje ne pomaga zaposliti ljudi, ki že živijo v Callacu. »Verjamemo, da bi milijoni evrov, ki so namenjeni za ta projekt, morali biti investirani v lokalno prebivalstvo.« Po mnenju meščanov bi morala biti sredstva najprej vložena v obnovo hiš, energijo in razvoj mesta in okoliških občin, namesto da v mesto naseljujejo na ducate migrantov in jim dodeljujejo službe. Zaradi vsega tega prebivalci Callaca zahtevajo, da se o naseljevanju migrantskih družin odloča na referendumu.
Uvažanje težav multikulturnih mest na podeželje
V odprtem pismu so meščani tudi zapisali, da je nujno, da se o tem vprašanju prebivalci občine opredelijo na referendumu. Tovrsten referendum bi prav res lahko ustavil ta za mestece Callac uničujoči projekt, saj naj bi glede na ankete francoskega inštituta Ifop kar sedemdeset odstotkov prebivalcev Francije hotelo na splošno ustaviti vse migracije v Francijo, in da je zaradi migrantov njihova država manj varna. 64 odstotkov pa jih meni, da imajo migracije negativen vpliv na njihovo državo. Ravno v podeželskih mestih, kot je Callac, pa ima prebivalstvo še bolj konservativna stališča do migracij. Meščani Callaca so seveda zaskrbljeni tudi zaradi družbenih tegob, ki so jim lahko priča v drugih francoskih mestih z visoko stopnjo migrantov. »V Bretanji boste ustvarili tujo skupnost z vsemi težavami, ki so povezane s takšnimi skupnostmi. Težave velikih mest boste preselili na bretonsko podeželje,« opozarjajo meščani. Pri tem imajo v mislih predvsem naraščanje stopnje kriminala in kulturnih trenj kot tudi napade na policiste in terorizem, zaradi česar je Pierre Brochand, šef francoske glavne obveščevalne službe v letih 2002–2008, opozarjal, da lahko v Franciji pride do državljanske vojne, če migracij ne bodo ustavili.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
