Tisočletno slovensko izročilo v Dolini Pri Trstu se je znašlo pod največjim udarom doslej. Kljub odredbi tržaškega sodišča, da je treba dolinske zvonove odpečatiti, se od 12. januarja 2022 zvonovi niso več oglasili. Odredba namreč ne dovoljuje običajnega zvonjenja.
Župnik v Dolini pri Trstu Klemen Zalar je v svojem nagovoru pred protestnim koncertom v podporo dolinskim zvonovom poudaril, da si verniki in Dolinčani želijo čimprejšnje rešitve, ki bi Dolini povrnila ugled in običajno zvonjenje. Prebivalci Doline in tudi pokojni si ne zaslužijo, da jih domači zvonovi ne pozdravljajo z njihovim razpoznavnim bronastim glasom, ki je del kulturne dediščine tega kraja, je še dejal Zalar. Kot je zapisano v sporočilu za javnost z dne 6. februarja 2022, je iz sodne odredbe razbrati, da je odslej dovoljeno zvoniti zdravamarijo ob 8., 12. in 20. uri ter pred sv. Mašo, in to vsakokrat le eno minuto, bitje ure pa je omejeno samo na polne ure od 7. do 21. ure. Toda omejitve, ki jih določa sodna odredba, da zvonovi vsakokrat zvonijo samo minuto, je po besedah inženirja gospoda Klopčiča (podjetje KRN, d. o. o.), ki zvonove upravlja od leta 2004, nemogoče spoštovati, ker tak ukrep ne upošteva inercije zvonov. Upoštevanje teh omejitev bi pomenilo, da bi se zvonovi oglašali le 10 sekund, saj je treba upoštevati 20 sekund od aktiviranja sistema, da zvonovi začnejo nihati, in še 30 sekund, da se umirijo. V zvoniku so nameščeni trije veliki zvonovi. Glede vsiljenega jutranjega zvonjenja ob 8. uri pa župnik Klemen Zalar meni, da je osma ura zjutraj že čas za jutranjo mašo in ne za jutranje zvonjenje, s čimer soglaša tudi dolinski župan Klun, ki se prav tako ne strinja, da bi bilo jutranje zvonjenje prestavljeno na osmo uro zjutraj. Nadalje je župnijski upravitelj Klemen Zalar o času zvonjenja pojasnil, da je od tehnološke posodobitve zvonika, ki sega v leto 2004, čas zvonjenja zelo točen in omejen ter ni nikoli presegel dnevnih 9 minut zvonjenja in bitja ure ob delavnikih ter 14 minut bitja ure in zvonjenja ob sobotah in nedeljah. Škofovska konferenca pa dovoljuje dnevnih 15 minut zvonjenja. Poleg tega velika večina krajanov soglaša z zvonjenjem med 7. do 21. uro, kot je to v navadi v vseh drugih župnijah Furlanije Julijske krajine.
Tihi pogrebi
Od 12. januarja dalje je v Dolini potekalo več »tihih« pogrebov, saj prej zaradi zaplembe zvonov in sedaj iz omenjenih razlogov zvonov ni mogoče uporabljati, še piše v sporočilu za javnost župnije Dolina pri Trstu. Prepovedano je namreč mrliško zvonjenje za oznanilo smrti ženske, moškega ali otroka, ki se običajno oglasi ob 12. uri in 5 minut, pa tudi žalna melodija, ki pokojne in njihove sorodnike spremlja med žalnim sprevodom do pokopališča. Dolinski župnik Zalar si tako nepietetno ravnanje in določbo razlaga kot veliko žalitev pokojnika in pokojnikovih sorodnikov, ki se v sodobni zgodovini naše cerkve še nikoli ni zgodilo.
Pritrkavanje ukinjeno?
V Dolini je vsako leto maja vaški praznik Majenca, za katerega domačini postavijo mogočen mlaj. Ko je mlaj postavljen, se po običaju iz zvonika oglasi slovesno pritrkavanje, ki domačine obvešča, da je mlaj postavljen. »Na podlagi te odredbe je tudi ta slovenski običaj pritrkavanja ukinjen in mi ni še jasno, ali se domačini tega zavedajo,« pojasnjuje župnik Zalar.
Za dialog in soglasje
Župan dolinske občine Sandy Klun in dolinski župnik Klemen Zalar soglašata, da je treba najti skupen dogovor glede zvonjenja, ki naj ga predlagajo sami vaščani Doline v skladu s tradicijo, kulturo, z običaji in željami tega kraja. Podpisnike kazenske ovadbe in podpisnike peticije sta župan Klun in župnik Zalar v duhu sprave in sodelovanja povabila, naj storijo korak naprej s preklicem nepotrebne ovadbe. Prav podpisi peticije, ki so jo organizirali nekateri vaščani, so namreč privedli do tega, da je sodna oblast tako drastično posegla v dolinske zvonove.
Pokojni podpisniki
Kot je še zapisano v sporočilu za javnost, je župnik Zalar podpise sam pregledal, ker so mu jih pobudniki peticije prinesli in pustili kopijo. »Če je bila to peticija vasi Dolina, bi pričakoval, da je besedilo dvojezično in ne samo v italijanščini. Ugotavljam, da je med podpisniki najmanj 14 župljanov, ki so že pokojni in za katere so me njihovi sorodniki izrecno prosili za zvonjenje ob smrti in pri pogrebu, rekoč, da je bila to njihova želja. Nadalje ugotavljam, da mnogi od podpisnikov ne stanujejo v Dolini, temveč v drugih vaseh naše občine in v drugih občinah naše dežele pa celo v Sloveniji, zato mislim, da jih naši zvonovi težko motijo.« Župnijski upravitelj se ob tem sprašuje, ali je sodna oblast sploh preverila verodostojnost 173 podpisov te peticije. Med podpisniki so namreč tudi osebe, ki so povedale, da so jih zavedli, in so celo pripravljene vložiti kazensko ovadbo zaradi zlorabe podpisa, ker si nikoli niso želele, da bi bili zvonovi zapečateni.
Korak nasproti
Da bi ugodili zahtevam nekaterih podpisnikov, pa župnijski upravitelj Zalar ni stal križem rok, pač pa je na sestankih s pobudniki peticije najprej ukinil nočno bitje ure, v drugih vaseh dolinske in miljske občine ura bije tudi ponoči, in naročil podjetju KRN, d. o. o., Sistemi in avtomatizacije, naj dnevno bitje ure nastavi med 7. in 21. uro, udarce pa naj zniža na najnižjo mogočo stopnjo bitja. Odredil je tudi skrajšanje dnevnega zvonjenja vsakokrat, ko se oglašajo zvonovi. Kot zadnje pa je župnik premaknil jutranje zvonjene s šeste zjutraj na sedmo uro zjutraj. Vse to je bilo narejeno leta 2020, za kar je župnija dobila tudi pisno potrdilo podjetja.
Prihodnost zvonov
»Kadar sodne oblasti posežejo v tradicije, kulturo in običaje krajev in naroda, je čas, da resno zamislimo o naši prihodnosti. Danes so na udaru zvonovi, že jutri bo to lahko naš jezik, naše organizacije in prireditve. Dolina ima tisočletno tradicijo sožitja in prijateljstva Slovencev in Italijanov in tako naj ostane tudi v prihodnje. Vse vaščane pozivam k dogovoru, da sami odločimo o tem, kako in kdaj bodo zvonili naši ponosni zvonovi,« je sporočilo za javnost z dne 6. februarja 2022 sklenil dolinski župnijski upravitelj Klemen Zalar. Dogajanje glede prepovedi zvonjenja v cerkvi sv. Urha v Dolini pa zelo pozorno spremlja tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. V izjavi za slovenski program RAI je ministrica izrazila obžalovanje, da je do tega prišlo, in pozvala k iskanju skupne rešitve predvsem v okviru lokalne skupnosti.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
