Konec prejšnjega tedna smo bili v Sloveniji priča grobega kršenja volje ljudstva, ki naj bi bila temelj demokratične družbe. Kršitelji pa prihajajo iz vrst ljudi, ki so jih po navadi polna usta demokracije in človekovih pravic. Govorimo seveda o odločitvi Ustavnega sodišča, da je prepoved posvajanja otrok istospolnim in transspolnim parom diskriminatorna in s tem neskladne z ustavno prepovedjo diskriminacije.
Tako bodo v Sloveniji po novem homoseksualci, lezbijske, transseksualci in pripadniki LGBT skupnosti posvajali otroke kar seveda krši pravice otrok do mame in očeta ter nadalje normalizira istospolni življenjski slog in izenačuje normalna družine z istospolnimi in transseksualnimi »družinami«. Ravno to je tudi glavni razlog za zmagoslavno veselje omenjene skupnosti. Verjetno ni za pričakovati, da bodo istospolni pari sedaj množični posvajali otroke, gre pa za normalizacijo nenaravnega načina življenja in za legitimizacijo “družin”, ki pravzaprav to niso, saj ne opravljajo ene izmed temeljnih funkcij temelja te ustanove že od začetkov časa; reprodukcije. Kljub temu, da tudi mnogi normalni poročeni pari nimajo otrok, je bil temeljni namen družine odraz naravne potrebe po nadaljevanju svojega roda in seveda tudi prenašanje vrednot in tradicij, ki tvorijo identiteto posameznika, skozi vzgojo. Ravno zato, ker je družina temelj vsake zdrave civilizacije, ki se zaveda svojih korenin, je postala glavna tarča ideološkega globalizma, LGBT gibanja in zahteve po izenačevanju »različnih vrst družin« pa so le orodje za uničenje tega temelja.
Če pustimo to ob strani, pa gre v primeru Slovenije tudi za kršenje primarnega namena demokratične družbe; izražanja volje ljudstva. Kot vemo je novi družinski zakonik, ki je vključeval izenačitev istospolnim s heteroseksualnimi pari, dvakrat »padel« na referendumu. Kljub obširnim medijskim kampanjam je slovenski narod to dvakrat zavrnil v skladu z demokratičnimi vrednotami. Na drugem referendumu, leta 2015, se je dobrih 60 odstotkov volivcev izjasnilo proti temu, da bi lahko homoseksualci in lezbijke posvajali otroke. Kljub temu je Ustavno sodišče sprejelo ideološko obarvano odločitev v prid liberalnih »progresivnih« vrednot. Ravno to pa razgalja resnično naravo sodobnih zahodnih »liberalnih demokracij« in njihovih zagovornikov. Sodobne liberalne demokracije nimajo nič skupnega z resničnim načelom »volje ljudstva«, temveč so le tančica pod katero levoliberalne elite uveljavljajo svoje interese in svojo vizijo sveta. Če je volja ljudstva neskladna s to vizijo, je razglašena za »nedemokratično«. Enako velja za politično nekorektna mnenja, ki so označena za sovražni govor. Pri tem v liberalnih demokracijah, pod katerimi se razrašča novi liberalni totalitarizem, prihaja do paradoksalnih trditev oblasti, da je treba v imenu demokracije in zavoljo njene zaščite preganjati določena mnenja.
Očitno je tudi v Sloveniji vso govoričenje levičarjev o demokraciji le krinka pod katero uveljavljajo lastne interese in interese njim naklonjenih skupin, ki jih izkoriščajo za dosego svojih ciljev. Demokracija danes ne pomeni več legitimne volje ljudstva, temveč pomeni voljo elit, ki se predstavljajo kot »ljudstvo« in njegovi zagovorniki. Kdor pa se ne strinja z njimi in prihaja iz nasprotnega političnega spektra pa je samoumevno »sovražnik ljudstva« s katerim je treba tako ali drugače obračunati.
Avtor: A. S.
