Ukrajinska begunska kriza se nadaljuje. Največ Ukrajincev je na Poljskem, kjer se jih je kar precej zaposlilo. Nekateri se iz Evropske unije že vračajo domov. Drugi pa z območij, ki jih zajema plamen vojne, šele prihajajo.
Putinova agresija na Ukrajino traja že pet mesecev, begunska kriza, ki jo je sprožila, pa se prav tako nadaljuje. Evropske države so pokazale solidarnost z ukrajinskim narodom in prejele svoj del beguncev, pri tem so seveda najbolj obremenjene države v »soseščini«, oziroma na vzhodnem delu celine. Najbolj obremenjene so Poljska, Moldavija, Romunija pa tudi Madžarska, ki sicer ni sprejela sankcij proti Rusiji, je pa ponudila dobrodušno pomoč beguncem in obsodila vojno agresijo. Čeprav v nasprotju z ekonomskimi migranti iz Afrike in z Bližnjega vzhoda ukrajinski begunci ne prinašajo s seboj kulturnih spopadov, so države, kot je Poljska, precej obremenjene pri njihovi oskrbi. Vendar pa so na pomoč priskočili tudi domačini, ki pomagajo pri zbiranju potrebščin in nastanitvi. Ruska agresija se stopnjuje, zaradi česar se bo Evropa verjetno še nekaj časa morala soočati s to krizo in pritokom vojnih beguncev. Prav tako pa se mora soočati z različnimi kriminalnimi združbami, ki se hočejo okoristiti na račun Ukrajincev.
Najbolj obremenjena je Poljska
Spletni portal Statista, ki se ukvarja s statistikami, je 6. julija objavil poročilo, ki razkriva, da je od začetka vojne, 24. februarja, prečkalo poljsko mejo že več kot štiri milijone ukrajinskih beguncev in pol. Točna številka beguncev, ki so se zatekli na Poljsko – nekateri od njih pa so nadaljevali pot v druge države – je 4,57 milijona, največ pa jih je prispelo 6. marca, kar 142 tisoč. Vladni varnostni center je ob tem obvestil begunce iz Ukrajine, da se lahko zatečejo na Poljsko, prav tako pa lahko prečkajo mejo brez dokumentov in jim ni treba v karanteno zaradi kitajskega virusa. Poljska vlada je torej določila, da lahko tudi tisti brez veljavnih dokumentov prečkajo mejo, to pa velja za ljudi, ki so jim dokumenti potekli ali so nepopolni. V tovrstnih primerih lahko vstop na Poljsko odobri poveljnik obmejne straže. Begunci lahko ostanejo na Poljskem dobra dva tedna oziroma 15 dni. Zatem se morajo odločiti, ali bodo tam ostali. Prav tako tudi tisti, ki potujejo s hišnimi ljubljenčki in z živalmi, zanje ne potrebujejo dokaza o cepljenju, žival pa ne potrebuje mikročipa. Poljske obmejne službe so vzpostavile tudi sprejemne točke na mejnih prehodih, kjer lahko tisti, ki nimajo prenočišča, zaprosijo za pomoč. Beguncem tako na teh točkah ponudijo topel obrok, pijačo, osnovno zdravstveno oskrbo, mesto za počitek in nadaljnjo organizacijo začasne nastanitve. Ukrajinski državljani lahko prav tako zastonj potujejo po Poljski z vlaki, za brezplačen prevoz potrebujejo le listino o ukrajinskem državljanstvu.
Stanje v Evropski uniji
Zaradi vojne naj bi bilo po podatkih Združenih narodov kar 12 milijonov ljudi izgubilo streho nad glavo. Če je dobre štiri milijone beguncev in pol prestopilo poljsko mejo, se jih je vsega skupaj več kot pet milijonov zateklo v sosednje države. Nekateri so tam ostali, drugi pa so bili sprejeti v druge države, vključujoč Slovenijo. Kar sedem milijonov teh, ki so izgubili domove, pa je še vedno nekje v Ukrajini. V nasprotju z že omenjenimi migranti, ki prihajajo iz Afrike in z Bližnjega vzhoda, saj se jim bolj splača biti brezposeln v Evropski uniji kot delati v tretjem svetu, pa se sto tisoči Ukrajincev že vračajo domov, predvsem v mesta, kot je Kijev. Sicer naj bi se, kot poročajo Združeni narodi, begunci z območja Ukrajine v največjem številu zatekli v države Evropske unije; od tistih, ki so vstopili na Poljsko, jih je po podatkih 4. julija tam ostalo 1.194.642, v Moldaviji 82.700, sledi Romunija z 83.321 begunci, za njo pa sta Slovaška z 79.700 begunci in Madžarska s 25.800 begunci. Prav tako naj bi kar 1.412.425 ljudi iz ukrajinskih regij Lugansk in Doneck, ki sta bolj ali manj v rokah proruskih separatistov, šlo v Rusijo in 9.820 v Belorusijo. Več od treh milijonov beguncev in pol je zaprosilo za začasno prebivališče v tuji državi. Poleg tega naj bi bilo več kot 867.000 Ukrajincev v Nemčiji, skoraj 382.768 na Češkem in 141.562 v Italiji. Evropska unija je ukrajinskim beguncem dodelila avtomatsko pravico, da do treh let živijo in delajo v katerikoli od njenih sedemindvajsetih članic. Tako kot na Poljskem so tudi drugje tisti, ki nimajo sorodnikov ali prijateljev, ki bi jih sprejeli, nastanjeni v sprejemnih centrih in preskrbljeni s hrano in z zdravstveno oskrbo. Upravičeni so tudi do socialne pomoči ter imajo dostop do bolnišnic in šol. Zaradi velike obremenjenosti sta Poljska in Moldavija že zaprosili za dodatna evropska sredstva.
Mnogi se vračajo v Ukrajino
Če je precejšnje število Ukrajincev zaprosilo za prebivališče v Evropski uniji, pa se mnogi tudi vračajo domov. Po podatkih Združenih narodov naj bi bilo od začetka vojne do 21. junija tri milijone prehodov meje nazaj v Ukrajino, čeprav naj se te številke ne bi nanašale le na posamezne begunce. So pa ukrajinske mejne službe že pred časom poročale, naj bi dnevno kar 30.000 ljudi prihajalo nazaj domov v Ukrajino. Veliko se jih vrača v prestolnico Kijev in v njeno okolico, ki jo je napadla Rusija v začetku agresije, sedaj pa se je stanje precej umirilo. Že v maju je kijevski župan Vitalij Kličko rekel, da sta se je vrnili dve tretjini prebivalstva, kot ga je bilo pred izbruhom vojne. Po poročanju Mednarodne organizacije ZN za migracije naj bi bilo tudi znotraj Ukrajine razseljenih kar sedem milijonov ljudi, ki so ostali brez domov. Od tega je več kot polovica žensk, ki so posebej ranljive, saj so mnoge noseče ali pa imajo majhne otroke.
Ukrajinci zavihali rokave
Kot je bilo že omenjeno, obstajajo precejšnje razlike med ukrajinskimi begunci in migranti, ki že desetletja prihajajo v Evropo iz oddaljenih obal tretjega sveta. Poleg kulturnih sorodnosti Ukrajinci ne iščejo le socialne pomoči, temveč se lotevajo različnih del. To je najbolj razvidno na Poljskem, ki je sprejela največ beguncev. V začetku julija naj bi bilo na Poljskem zaposlenih že več kot 270.000 Ukrajincev, od tega kar 200.000 žensk, kar je seveda tudi zato, ker so ukrajinski begunci dejansko večinoma ženske in otroci, ne mladi moški. Poljska ministrica za delo Marlena Maląg je ob tem dejala, da so se Ukrajinci začeli zaposlovati, takoj ko je vlada poenostavila postopke zaposlovanja tujih državljanov. Tako so na poljskem trgu Ukrajinci po besedah ministrice zapolnili mnoge »luknje« v določenih sektorjih. Zaposlujejo se namreč predvsem v panogah pridelovanja, prevoza in skladiščenja hrane, pa tudi v gostinstvu, kmetijstvu in gradbeništvu. Veliko Ukrajincev naj bi se bilo zaposlilo tudi na področju zdravstva in socialne oskrbe. Število registriranih nezaposlenih ukrajinskih beguncev tako hitro pada, v juniju naj bi se znižalo z 21.000 na 19.000. Osrednji statistični urad na Poljskem je ocenil 5,1-odstotno brezposelnost, kar je manj od prejšnjih mesecev. Čvrsto pozicijo poljskega delovnega trga pa je potrdila tudi agencija Eurostat v maju, saj naj bi po njenih raziskavah imela Poljska eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
