Letošnji Blejski strateški forum je bil velik uspeh. Udeležba tujih državnikov je bila najvišja doslej. Pogovori so tekli predvsem o širitvi na Zahodni Balkan, okrevanju po epidemiji covida 19 in morebitnemu novemu valu migrantov iz Afganistana.
V začetku septembra letos je že šestnajstič potekal tradicionalni Blejski strateški forum, ki se ga je med drugim udeležilo več pomembnih državnih voditeljev in visokih predstavnikov Evropske unije. Strateški forum poteka na Bledu že od leta 2006, gre pa za največjo mednarodno konferenco na območju srednje in jugovzhodne Evrope, na kateri potekajo razprave o žgočih političnih, geopolitičnih in drugih vprašanjih.
Rekordno število tujih gostov
Blejskega strateškega foruma se je letos udeležilo rekordno število pomembnih gostov iz tujine, kar je posledica močne diplomacije zdajšnje desnosredinske vlade Janeza Janše. Udeležba tujih voditeljev je bila sicer visoka že prejšnje leto, letos pa je bila še precej višja. Tako je po zaslugi zdajšnje vlade Slovenija prevzela pomembno vlogo v mednarodnih političnih in diplomatskih odnosih. Foruma se je udeležilo več kot deset tujih premierjev, nekaj predsednikov in visokih predstavnikov Evropske unije. Letošnja osrednja tema je bila prihodnost Evropske unije, ki se v zadnjih letih sooča s številnimi krizami, in kot je v svojem pozdravnem govoru opozoril Janez Janša, to ni več Evropska unija iz leta 2004, ko je Slovenija postala njena članica. Brexit oziroma odhod Velike Britanije, množične migracije in pandemija kitajskega virusa so povzročili veliko krizo, s katero se danes sooča Evropska unija. Tu pa je še vprašanje prihodnjih usmeritev. Se bo Evropska unija še naprej pomikala k ustanovitvi birokratske superdržave, pred katero nas svarijo desne in konservativne evropske stranke, ali pa je mogoče preobrat v resnično subsidiarnost, solidarnost in sodelovanje med suverenimi državami, v katere se danes Bruselj vse bolj vtika in nekaterim državam grozi s sankcijami, ker ne želijo migrantskih kvot in ideologije LGBT v šolah.
Glavne teme letošnjega foruma
Udeleženci so se dotaknili tudi tega vprašanja, predvsem pa je beseda tekla o državah Zahodnega Balkana, množičnih migracijah in okrevanju po pandemiji kitajskega virusa. Forum se je začel z nagovorom predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomasa Bacha prek videoklica, ki je poudaril, da v današnjih kriznih časih potrebujemo predvsem športnega olimpijskega duha. Sledili so uvodni govori slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in slovenskega predsednika vlade Janeza Janše. Celoten forum je potekal pod geslom »Prihodnost Evrope«. Med vidnejšimi udeleženci pa so bili madžarski premier Viktor Orbán, češki premier Andrej Babiš, slovaški premier Eduard Heger, grški premier Kyriakos Mitsotakis, srbski predsednik Aleksandar Vučić, hrvaški premier Andrej Plenković, predsednik Evropskega sveta Charles Michel, predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, poljski premier Mateusz Morawiecki, predsednik Bolgarije Rumen Radev, člana predsedstva BiH Šefik Džaferović in Željko Komšić, vodja skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber, voditeljica italijanske konservativne stranke Bratje Italije ter predsednica Evropskih konservativcev in reformistov Giorgia Meloni, predsednik evropske stranke Identiteta in demokracija Marco Zanni, albanski premier Edi Rama ter drugi državniki, politiki in strokovnjaki.
Stati in obstati v času množičnih migracij
Prvi panel se je odvijal pod naslovom Stati in obstati, udeležili pa so se ga različni državniki. Uvodni govor je imel predsednik evropskega parlamenta David Sassoli, ki kljub svoji funkciji ne govori angleško. Edina dva udeleženca, ki sta poleg njega na forumu potrebovala prevajalko, sta bila člana predsedstva BiH, ki sta sodelovala na kasnejšem panelu Širitev EU. Sassoli je v svojem govoru izrazil razočaranje, da članice EU niso pripravljene sprejeti večjega števila afganistanskih migrantov. Čeprav naj bi bile glavne teme tega panela splošna prihodnost Evrope in dojemanje politike, se je zaradi njegove izjave le-ta kmalu spremenil v burno razpravo glede migracij. Na njegovo opazko se je odzval grški premier Mitsotakis in rekel, da si ne želi ponovitve katastrofalne migracijske krize iz leta 2015, pritrdil pa mu je tudi Janez Janša, ki je poudaril, da si tega ne želi nobena članica. Viktor Orbán je opozoril na to, da se je prvi zavzemal proti množičnemu sprejemu migracij, in poudaril, da te ogrožajo kulturno identiteto Evrope. Po njegovem mnenju mora imeti vsaka država pravico odločanja o tem, ali želi sprejeti migrante. Prav tako je Sassolija opomnil, da imajo Madžarska in tudi baltske države več izkušenj z islamom, saj so jih v zgodovini okupirali muslimanski zavojevalci. Češki premier Babiš pa je opozoril, da so množične migracije povezane s terorizmom.
Konfederacija ali superdržava?
Na enem od kasnejših panelov »Raznolikost in konsenz«, ki je gostil predstavnike evropskih strank različnih političnih barv, je Giorgia Meloni rekla, da je proti vzpostavitvi superdržave, saj bi bila ta škodljiva za evropske narode. Bila je kritična tudi do medijskega enoumja, saj, kot pravi, danes osrednji mediji vse, ki nasprotujejo migracijam ali podpirajo tradicionalno družino, označujejo za rasiste in homofobe. »Preprosto ne verjamemo v evropsko superdržavo, nasprotno od tega podpiramo model konfederacije«, je dodala. Opozorila je tudi, da se vse bolj ignorira načelo subsidiarnosti. Podobnega mnenja je bil tudi Marco Zanni, predsednik Identitete in demokracije, ki sicer podpira sodelovanje med evropskimi narodi, zavrača pa superdržavo in morebitno ustanovitev vojske EU.
Zahodni Balkan in druge razprave
Eden pomembnejših panelov, na katerem so gostovali državniki Bolgarije, BiH, Severne Makedonije, Kosova in Albanije, je bila širitev EU, kjer je imel uvodni govor predsednik Slovenije Borut Pahor. Vsi državniki so izrazili željo, da se priključijo EU. Albanski premier Edi Rama je bil ob tem kritičen do dejstva, da se forumi EU in debate kitijo s predznakom »evropski«, saj velikokrat ne vključujejo Evropejcev, ki niso del Evropske unije. Pomemben je bil tudi panel nekdanjih voditeljev Izkušnje štejejo, ki se ga je udeležil tudi nekdanji slovenski premier Lojze Peterle. Nekdanji voditelji so komentirali zdajšnja vprašanja in delili svoje izkušnje. Peterle je poudaril, da sta dve osnovni ideji očetov EU spoštovanje človekovega dostojanstva in sodelovanje. »V času tehnoloških sprememb moramo znova premisliti, kaj to pomeni«, je dodal. Nekdanji predsednik Nacionalnega sveta Avstrije Andreas Khol pa je glede kritik do Poljske in Madžarske rekel: »Mislim, da druge članice EU ne bi smele pozabiti na preteklost Poljske in Madžarske, ki sta se soočali s sovjetsko okupacijo.« Potekali so tudi paneli o evropskih vrednotah in o okrevanju po pandemiji covida 19. Letošnji Blejski strateški forum pa je bil tako eden najuspešnejših do zdaj z najvišjo udeležbo.
Avtor: A.S.
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
