Temna plat zabavne industrije

Danes se Zahod sooča z vse večjimi demografskimi in kulturnimi spremembami. Množične migracije, multikulturalizem in kult liberalizma spreminjajo zahodne družbe, v katerih so moralne vrednote, ki so bile nekoč njihov temelj, v zatonu.

Globalizacija, ki naj bi omogočala bolj enoten in urejen način življenja na našem planetu, pravzaprav ogroža obstoj posameznih narodov in kultur. Evropske države so ta čas v procesu demografske zamenjave avtohtonega prebivalstva z migranti z Bližnjega vzhoda in iz Afrike. Nekoč bleščeča evropska mesta, kot so Pariz, London ali Berlin, postajajo neprepoznavna, lokalne kulture pa vse hitreje nadomešča nekakšen multikulturen mišmaš, iz katerega naj bi se rodil novi mešani človek, ki bo ponazarjal novo globalistično ureditev, v kateri bodo nacionalne države izginile, nadomestila pa jih bo vladavina uradnikov in birokratov pod nadzorom globalistične elite, ki ji pripadajo voditelji, kot sta Angela Merkel in Emmanuel Macron. Vendar pa se moramo ob vsem tem vprašati, kako je sploh prišlo do tega. Zakaj večina Evropejcev le nemo spremlja propad lastne kulture in vrednot, ki so jih dolga leta negovali njihovi predniki?

Kultura drog in spolnosti

Na prvi pogled so seveda za ta razkroj in spremembe odgovorni določeni politiki in voditelji, ki nam želijo propad naše dediščine in izginjanje tradicionalne družbe predstavljati kot velik »napredek«. Tu so seveda še osrednji mediji, ki prav tako širijo to isto agendo »progresivnosti«, pa tudi izobraževalne ustanove, ki so danes večinoma v rokah liberalne levice, ki vidi v novem mešanem človeku svojega novega volivca. Vendar pa prav tako veliko vlogo pri razkroju nekoč tradicionalnih družb igra zabavna industrija, na katero imajo ogromen vpliv različni lobisti in interesne skupine, ki zastopajo globalistične elite in želijo prek filmov, televizijskih nadaljevank in glasbene industrije pri povprečnem Evropejcu uničiti občutek pripadnosti svoji kulturi in identiteti ter ga zamenjati s pripadnostjo multikulturalizmu in liberalnim nazorom.

Prvi korak do razkroja tradicionalnih vrednot, ki so bile bolj ali manj skupne vsem evropskim narodom, je bila promocija kulture drog in spolnosti, predvsem s pomočjo popularne glasbe, saj že od 90. let naprej različni izvajalci, predvsem popularne rap in pop glasbe, poveličujejo omamljanje in pijančevanje v svojih videospotih, ki jih glasbeni televizijski programi, kot je MTV, nenehno prikazujejo mladim. Promocija kulture drog pa je navzoča tudi v filmih in nadaljevankah, katerih ciljno občinstvo so najstniki. Spomnimo se vseh najstniških komedij, kot je na primer franšiza Ameriška pita, kjer je glavni cilj »junakov« v filmu nenehno žuranje, pijančevanje in iskanje spolnih užitkov. Nekoč so se lahko mladi Evropejci zgledovali po zgodovinskih ali mitskih junakih iz pripovedk in zgodb preteklosti, danes pa jim Hollywood ponuja nove vzornike, ki jih namesto poštenosti in poguma odlikuje neustavljiva sla po spolnosti, mamilih in alkoholu.

Izbris Evropejcev iz njihove kulture

Vendar pa ločiti nekoga od njegove lastne identitete, od njegove dediščine in kulture ni lahka naloga. Kljub ponudbi novih »vzornikov« se Evropejci vedno znova vračajo k resničnim junakom svoje kulture, k mogočnim vitezom srednjega veka, k antičnim bojevnikom in k mitskim junakom, ob katerih so rasle mnoge generacije Evropejcev. Zato je seveda treba te junake, tako zgodovinske kot izmišljene, prilagoditi modernim časom in novim multikulturnim vrednotam. Posledica tega je, da se v novih produkcijah Hollywooda, BBC in drugih velikih hiš pojavlja vse več temnopoltih igralcev in igralk v vlogah klasičnih evropskih likov in junakov. Prav tako pa ne manjka v teh filmih in nadaljevankah novih, istospolno usmerjenih likov, saj igra tudi gibanje LGBT veliko vlogo pri razkroju pristnih evropskih vrednot, ki stojijo na poti globalističnega »napredka«.

Tako igra v filmski franšizi Thor, ki spada v večjo franšizo Marvelovih superjunakov, temelji pa na nordijskemu bogu groma Thoru in na vikinški mitologiji, boga Heimdalla, ki je v starodavnih sagah opisan kot »svetel« ali »bel« bog, črnski igralec Idris Elba. Prav tako je bila vloga Valkire v isti franšizi dodeljena temnopolti igralki. Valkire so bile v stari nordijski mitologiji sicer mitološka bitja, bojevnice, ki so duše Vikingov, umrlih na bojnih poljih, popeljale v Valhalo, nekakšno pogansko različico nebes. V nadaljevanki Troja: Padec mesta, ki je posneta v koprodukciji angleškega BBC in ameriškega Netflixa, pa sta vlogi vrhovnega grškega boga Zevsa in vsem dobro znanega antičnega junaka Ahila prav tako dodeljeni črnskima igralcema. Seveda se to nikakor ne sklada s Homerjevo Iliado, kjer so grški junaki opisani kot »zlatolasi« oziroma svetlolasi. Vendar pa je tem producijskim hišam od skladnosti z evropsko kulturo in zgodovino veliko pomembnejše subtilno promoviranje multikulturalizma, s katerim želijo to kulturo uničiti, zgodovino pa popačiti. V zadnji filmski različici legende o kralju Arturju igra Bedivera, enega od vitezov okrogle mize in pomembnega junaka iz britanskih mitov, Djimon Hounsou, igralec zahodnoafriškega rodu. Enako velja za zadnjo filmsko različico o legendarnem starogrškem junaku Herkulu, ki ga je upodobil temnopolti igralec Dwayne Johnson.

Glede na to, da »na mladih svet stoji«, se nam ni treba spraševati, zakaj se ravno v nadaljevankah in filmih, ki najbolj privlačijo mladino, dogajajo te spremembe. Mlade je treba čim prej navaditi na idejo o multikulturnem univerzalizmu. Evropejce tako počasi brišejo iz njihovih starih mitov in iz lastne zgodovine, da bi ustvarili njeno popačeno različico. Povprečnemu mlademu gledalcu bo tako ostalo v podzavesti, da so bili pripadniki temnopoltih ljudstev v Evropi navzoči že od začetka njene civilizacije. Še ena velika produkcijska hiša, ki najmlajšim vsiljuje liberalno in multikulturno propagando, pa je Disney. V filmski različici znane risanke Lepotica in zver, ki temelji na knjigi francoske avtorice Gabrielle-Suzanne de Villeneuve iz 18. stoletja, je tako eden od likov te zgodbe postal homoseksualec. Pred kratkim pa so najavili tudi filmsko različico priljubljene risanke Mala morska deklica, ki jo bo igrala temnopolta igralka Halle Berry.  Mala morska deklica temelji sicer na istoimenski pravljici znanega danskega pisatelja Hansa Christiana Andersena, ki je morsko deklico Ariel v svoji pripovedki seveda opisal s popolnoma evropskimi karakteristikami.

Zloraba za potrebe multikulturalizma

Seveda je glavni argument teh produkcijskih hiš, da gre večinoma za mitske junake in da je zato rasa nepomembna, vendar pa so vsi ti junaki upodabljali določene vrline, tipične ravno za Evropejce, zato so se lahko Evropejci z njimi poistovetili. Vendar pa je evropska kultura postala v tem procesu uvajanja multikulture kar nenadoma univerzalna, lahko si jo lastijo vsi. V nasprotnem primeru bi šlo za izključevanje in »rasizem«. Vsekakor bi bilo zanimivo videti, kako bi se levičarji in liberalci, ki sledijo globalistični ideologiji »progresivnosti« ter pozdravljajo takšen izbris Evropejcev iz lastne kulture kot »napredek«, odzvali na filme in nadaljevanke, kjer bi Evropejci recimo upodabljali kakšna božanstva Afrike ali pa bi belec igral Shako, legendarnega vojskovodjo plemena Zulu. Kot je na primer v televizijskem filmu že prej omenjene angleške hiše BBC črnec igral Julija Cezarja.

Zabavna industrija je tako le še eno sredstvo v rokah multikulti globalistov, prek katere želijo omrežiti predvsem mlajše generacije, da bi slepo sledile njihovi »mavrični« ideologiji, kjer se bodo na koncu vse barve mavrice zmešale v eno brezbarvno sivino. Poleg kulture drog in spolnosti, ki se promovira prek prej omenjene popularne glasbe, tako prek filmov in nadaljevank, ob katerih naj bi se gledalec sprostil, le-tega prepričujejo, da brez odpora sprejme razkroj lastne kulture, lastne identitete in lastnega naroda. Zato morajo biti danes predvsem starši posebej pozorni na to, kakšne filme in nadaljevanke gledajo in spremljajo njihovi otroci.

Avtor: Andrej Sekulović

Tekst je bil prvič objavljeni v reviji Demokracija

Zadnje novice