Za razliko od zahodnih držav, ki se vse bolj podrejajo kulturnemu marksizmu in LGBT ideologiji, je slika v drugih državah po svetu glede tega vprašanja precej drugačna. Med državami, ki ne dovoljujejo istospolnih porok je tudi Japonska.
Leta 2019 je v želji, da bi spremenili japonsko ustavo in dosegli legalizacijo tovrstnih porok, štirinajst istospolnih parov vložilo tožbe proti japonski vladi, ki naj bi kršila njihovo pravico do svobodne zveze in enakosti.
Kot poroča portal European Conservative, je zaradi teh tožb, ki so bile vložene v petih različnih mestih sodišče v petem največjem japonskem mestu Sapporo leta 2021 razsodilo, da je prepoved istospolnih porok neustavna. Vendar pa je predkratkim, 20, junija 2022, okrožno sodišče v Osaki prineslo sodbo, ki je v nasprotju z sodiščem v Sapporu, namreč da je prepoved popolnoma zakonita. S tem je potrdilo že ustaljeno pravno mnenje, da je namen poroke reprodukcija. Ob tem je sodišče dodalo, da je poroka »zveza med moškim in žensko, katere namen je, da imata otroke in jih skupaj vzgajata«.
Japonska ustava iz leta 1947 opredeljuje poroko sicer takole: »Poroka temelji na obojestranski privolitvi obeh spolov in se vzdržuje skozi sodelovanje, ki temelji na enakih pravicah za moža in ženo.« Sodba sodišča v Sapporu, ki trdi, da je prevoved istospolnih porok »neustavna« pa se je pozivala na 14. člen ustave, ki zahteva enake zakone za vse japonske državljane: »Vsi ljudje so enaki pred zakonom. Nikakršne diskriminacije zaradi rase, vere, družbenega statusa ali družinskega porekla ne sme biti na področju političnih, gospodarskih ali družbenih odnosov.«
Četudi istospolni pari niso deležni vseh poročnih pravic, mnoga mesta, tudi Osaka, izdajajo uradne certifikate homoseksualnim parom, ki jim omogočajo, da imajo nekatere pravice poročenih parov.
Čeprav je sodišče v Osaki potrdilo prepoved istospolnih porok, je spodbudilo javno razpravo o razširjanju pravic istospolnih parov. Izrecno je namreč navedlo, da »iz perspektive dostojanstva posameznika lahko trdimo, da je nujno sprevideti, da morajo biti pravice istospolnih parov javno in uradno priznane«. Zavoljo tega vprašanja tako sodišče spodbuja javno razpravo o tem kakšna ureditev tega vprašanja bi bila najprimernejša. »Morda bi bilo mogoče ustvariti nov sistem, ki priznava interese istospolnih parov«, je še sporočilo sodišče.
Dva moška in eden ženski homoseksualni par, ki so med tožniki, se nameravajo pritožiti nad sodbo, nekdo drug od tožnikov pa je podvomil v delovanje zakonodajnega sistema. Razočaran je tudi LGBTQ aktivist Gon Matsunaka, ki je po razsodbi sodišča v Sapporu upal na »isto ali boljšo sodbo«. Očitno je, da kulturni marksizem ni le »zahodni« fenomen, temveč se ga poskuša uvažati tudi na drugih koncih sveta. Medtem ko so na Japonskem LGBT aktivisti doživeli manjši poraz je, kot piše European Conservative, možno, da gre le za začasno prepreko na cesti, sploh če bo parlament upošteval nasvete sodišča v Osaki.
Avtor: A. S.
