Migracije v Evropo naraščajo. V Nemčiji zmanjkuje prostora za migrante, zato hočejo graditi šotorna naselja. Leva vlada podpira odprte meje, Nemci vse bolj nezadovoljni. Zaradi politične korektnosti odpuščen novinar, kritičen do migrantskih zločinov.
Velika demografska zamenjava se predvsem v zahodnem delu naše celine stopnjuje. Iz dneva v dan lahko predvsem na spletnih novičarskih »alternativnih« portalih – kajti osrednji liberalni mediji o tem neradi poročajo – beremo o negativnih posledicah množičnih migracij. Izraz migrantska kriza je morda najpogosteje uporabljan za obdobje, ki je sledilo eksodusu bližnjevzhodnih migrantov v času sirijske vojne, ki so se jim pridružili tudi afriški in drugi migranti. Kot vemo, se je takrat »beguncem« pridružilo na kupe drugih ekonomskih migrantov, ki so izkoristili vsesplošno zmedo in humanitarizem zahodnih elit, katerega druga plat je etnomazohizem in prezir do avtentično evropske etnokulture. Ena izmed držav, ki se sooča z mnoštvom problemov zaradi migracij je tudi Nemčija, pri tem pa igra precejšnjo vlogo ravno omenjeni etnomazohizem, saj zaradi svoje zgodovine Nemci občutijo krivdo, ki jim jo vsiljujejo kulturni marksisti in zaradi katere so pripravljeni sprejemati množice iz tretjega sveta.
Migrantska kriza v Nemčiji se nadaljuje
Čeprav je bivša nemška kanclerka Angela Merkel že nekaj let pred omenjeno migrantsko krizo, leta 2010, priznala, da je multikulturni eksperiment »popolnoma spodletel«, je z besedami »Zmoremo!« pet let kasneje sprejela v Nemčijo po nekaterih podatkih kar milijon migrantov in »beguncev«. Zaradi tega je bila tarča mnogih kritik, vendar pa se je po njenem odhodu nova vlada kanclerja Olafa Scholza iz vrst Socialnih demokratov odločila nadaljevati ali celo še bolj stopnjevati migrantsko politiko odprtih vrat. Že v koalicijski pogodbi t.i. »semaforne« koalicije je pisalo črno na belem, da bo takrat nova vlada olajšala migrantom pridobitev državljanstev, in združevanje migrantskih družin. Med drugim je bilo zapisano: »Želimo na novo oblikovati migracijsko in integracijsko politiko, ki bo ustrezala moderni imigrantski državi«, in tudi: »Zmanjšali bomo neredne migracije in omogočili sredstva za redne migracije«. Danes se Nemčija sooča zaradi takšnih stališč s precejšnjimi težavami, saj pritok migrantov narašča.
Migrantsko šotorno naselje v Berlinu?
Zaradi tega pritoka migrantov v Nemčiji zmanjkuje nastanitev, kjer bi jih lahko oblasti namestile. Situacija naj bi bila najhujša v nemški prestolnici Berlin, zaradi česar naj bi se občina odločila zgraditi veliko šotorsko naselje, kjer bi lahko namestili do štiri tisoč novih prišlekov iz tretjega sveta. Kot kaže, prihaja ta zamisel iz laboratorija Levice, ki poleg stranke zelenih in Socialnih demokratov velja za največje podpornike migrantov, kateri postajajo glavni fokus tovrstnih levih strank, ki se za delavski razred ali okoljevarstvo že dolgo več ne zanimajo zares. Bolj natančno, je izgradnjo šotornega naselja za migrante predlagala v berlinskem senatu Katja Kipping, članica omenjene stranke Levica. V svojem predlogu je namreč zapisala, da je treba zaradi stopnjujoče se situacije čim prej ustvariti zasilno nastanitev za približno štiri tisoč ljudi. S tem naj bi tudi preprečili, da migranti postanejo brezdomci. Po njenih besedah namreč Državni urad za begunce (LAF) ni zmožen obvladati izjemno visok porast prosilcev za azil. Seveda se levičarji nikoli nočejo ukvarjati z bistvom problema – zgrešeno migrantsko politiko. Veliki šotori, ki bodo v tem migrantskem »šotorskem mestu« nova domovanja uvoženih množic, naj bi bili kupljeni že spomladi. Sicer ne gre za novost, saj takšna migrantska šotorska naselja že obstajajo v drugih nemških mestih, med drugim v Leipzigu, Bremenu in Münchnu. Možne lokacije za tovrstno naselje v Berlinu so zaenkrat veliki državni park pri Tempelhofer Feldu, Olimpijski park, mestni prostor za razstave, pa tudi odpri prostori nekdanjega letališča Tegel ter A in B terminala omenjenega letališča. Zaenkrat je še nejasno ali se bo ta projekt dejansko uresničil, saj ga morajo potrditi tudi drugi oddelki berlinskega senata.
Rekordna števila prošenj za azil
Berlin in Nemčija sta prejela zaradi Putinove agresije na Ukrajino tudi precejšnje število beguncev iz Ukrajine, poleg tega pa se zvišuje tudi pritok migrantov iz tretjega sveta, predvsem iz afriških in bližnjevzhodnih držav. Pri tem se Ukrajincem, ki so dejanski begunci pred vojno, ni treba prijaviti za azil ter ne predstavljajo večjih težav. Je pa po podatkih Državnega urada za begunce v devetih mesecih letošnjega leta za azil zaprosilo že 9.036 ljudi, od katerih nihče ni Ukrajinec. Po ocenah Kippingove prihaja na dan kar sto petdeset novih migrantov. Če se bo ta trend nadaljeval, bo treba zagotoviti nastanitve, ne za štiri tisoč, temveč za deset tisoč tujcev, pri tem poudarja levičarska političarka. Vendar pa v tem primeru niti njena ideja za izgraditev štorskega naselja ne bo zadostovala. Ena redkih bolj izrazito konservativnih nemških strank, Alternativa za Nemčijo, je pridobila in objavila podatke o tem iz katerih držav prihaja največ migrantov v Berlin. Prevladovali naj bi Sirijci, Gruzijci, Turki, Afganistanci in Moldavci.
Vse več Nemcev zaskrbljenih
Sodeč po nekaterih javnomnenjskih raziskavah pa naj se nemško prebivalstvo ne bi popolnoma strinjalo z nameni svoje vlade, da sprejme še več migrantov. V začetku novembra je medij Tagesschau anketirance ali so zaskrbljeni, da preveč ljudi migrira v Nemčijo. 53 odstotkov jih je odgovorilo, da so zelo zaskrbljeni glede tega, medtem ko 44 odstotkov vprašanih ni zaskrbljenih ali pa so le malo zaskrbljeni zaradi trenutnih migrantskih trendov. Takšne skrbi bodo najbrž le še naraščale, saj so v oktobru letos v Nemčiji zabeležili največje število prošenj za azil od leta 2016. Dvanajst od šestnajstih nemških zveznih držav naj bi že v septembru zaustavilo vse postopke sprejemanja novih migrantov zaradi pomanjkanja nastanitve, šol in zmožnosti socialnih služb. V primerjavi s prejšnjim letom se je v oktobru število prošenj za azil povečalo za kar 80 odstotkov. Največ prosilcev prihaja, kot je bilo že rečeno, iz Sirije, Turčije in Afganistana. Ob tem je bavarski notranji minister Joachim Herrmann očital zvezni vladi, da »sprejema vse več in več ljudi, medtem ko so pri opravljanju različnih nalog v povezavi s tem posamezne zvezne dežele prepuščene samim sebi«.
Politična korektnost ne dopušča kritike migracij
Na nek način se očitno ponavlja migrantska kriza, saj je Nemčija letos sprejela že več kot milijon migrantov in beguncev. Čeprav tokrat, splošno gledano, prevladujejo Ukrajinci, je prispelo tudi na sto tisoče migrantov iz Bližnjega Vzhoda, Afrike in Azije, ki se za razliko od beguncev zaradi etnokulturnih razlik niso zmožni integrirati. Prav tako Ukrajinci čakajo na konec vojne, da bi odšli domov, ostali migranti pa hočejo živeti v Nemčiji. Konec oktobra je prišlo tudi do novega grozljivega incidenta, ko je migrant iz Somalije v mestecu Ludwigshafen do smrti zabodel dva Nemca, medtem ko je vzklikal »Alah je velik«. Policisti so seveda izjavili po napadu, da motiv storilca ostaja »nejasen«, novinar, ki je odraščal v tem mestecu ter je izjavil, da je Somalija »usra*a država« pa je zato izgubil službo pri mediju RBB. »Somalija je usra*a država s kulturo iz kamene dobe. Ko migrant iz Somalije ubije dva človeka in še dva rani, je to težava. Ko se to zgodi osemsto metrov stran od hiše tvojih staršev, kjer si odraščal, je to šok«, se je glasil zapis novinarja Jana A. Karona, ki je sicer rojen na Poljskem, odraščal pa je v Nemčiji. Zaradi tega zapisa naj bi bil odpuščen, na to pa se je odzval še bolj ostro: » Vseeno mi je, če mi pravijo, da sem desničar, rasist in ksenofob, ker o tem nočem molčati. Tovrstni primeri se dogajajo povsod po Nemčiji vsak dan«. Ne le, da se Nemčija in Evropa soočata z veliko krizo, ki jo povzroča zgrešena migrantska politika, kdor o tem noče molčati bo žrtvovan na oltarju politične korektnosti.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
