Švedska se še naprej sooča s problemom množičnih migracij in islamizacije. Imam Basem Mahmoud je pred kratkim opozoril muslimane, da ne smejo nositi švedskih zastav, saj je na njih križ. Obenem se viša tudi podpora populističnim Švedskim demokratom, ki nasprotujejo množičnim migracijam.
Nadaljevanju množičnih migracij v Evropo ni videti konca. Sorazmerno s tem se nadaljuje tudi islamizacija naše celine. Ne glede na to se današnje bruseljske elite, osrednji mediji in zagovorniki multikulturalizma obnašajo kot meščani v znameniti Andersenovi pravljici Cesarjeva nova oblačila. Vedno znova nam govorijo, da je multikulturalizem edina pravilna pot v prihodnost, v kateri nas na koncu mavrice čakata utopija združenega človeštva in konec zgodovine, o katerem je pisal politični ekonomist Francis Fukuyama. Čeprav namesto spontanega stapljanja v eno bratstvo vseh ljudi multikultura prinaša zaostrovanja etničnih spopadov, teroristične napade, nasilje, posilstva in umore, se častilci raznolikosti in elite, ki jim multikulturalizem ustreza zaradi njihovih interesov, pretvarjajo, da je vse v najlepšem redu in da življenje teče naprej.
Ko pa se zgodi kakšen incident, ki ga ne morejo pomesti pod preprogo ali spregledati, kakšen krvav teroristični napad ali posebno brutalno posilstvo in umor, pa nas prepričujejo, da gre le za posamezne skrajneže, ki naj bi si menda narobe razlagali Koran, sveto knjigo muslimanov, ali pa za motene posameznike. Na dejstvo, da se migranti ne asimilirajo in da se njihovi potomci, čeprav so rojeni v Evropi, velikokrat še bolj identificirajo s svojo staro domovino ter zaničujejo družbena pravila, vrednote in zakonodaje evropskih držav, odgovarjajo, da gre za desničarske teorije zarot. Opozarjajo nas, da so muslimani večinoma miroljubni in da moramo ločevati med “ekstremnimi” in “zmernimi” muslimani. Za pomanjkanje asimilacije med migranti pa so, če že kdo, krivi pravzaprav avtohtoni Evropejci, saj naj ne bi imeli dovolj razumevanja do svojih novih “sonarodnjakov”, obenem pa naj bi bili do njih tudi nestrpni.
Dvojna merila
Nov primer, ki nam daje vedeti, da na tleh Evrope nimamo opravka z “zmernimi” in “radikalnimi” muslimani, temveč samo z muslimani, prihaja iz Švedske, natančneje iz Malmöja. Muslimani v tem mestu predstavljajo približno 20 odstotkov prebivalstva, zato gre tudi za zgleden primer “multikulturalizma” v praksi. V tem mestu živi tudi znani imam Basem Mahmoud, ki je znan po svojih pridigah, ki jih objavlja na svojem YouTube kanalu. V preteklosti je že imel težave s policijo, saj rad udriha po Judih, ki jih je označil za potomce opic in prašičev.
Bsem Mahmoud (Foto: YouTube)
Ob tem velja omeniti, da je leta 2014 eden vidnejših članov stranke Švedski demokrati Björn Söder v nekem intervjuju izjavil, da se ljudje z dvojnimi nacionalnimi identitetami morda ne počutijo kot Švedi, pri čemer je med drugimi izpostavil tudi Jude. Sledile so ostre obsodbe njegove izjave, ki naj bi bila antisemitske narave, ker namiguje, da nekdo, ki je Jud, ne more biti tudi Šved. Druge parlamentarne stranke pa so zahtevale njegov odstop. Po drugi strani v velikih osrednjih medijih ni bilo enako odmevnega ogorčenja nad izjavami omenjenega imama, ki je sicer pod policijsko preiskavo, kar mu ne omogoča nadaljnjega pridiganja. Gre za tipična dvojna merila, iz katerih je razvidno, da Evropejci v lastnih domovinah postajajo drugorazredni ali celo tretjerazredni državljani.
Muslimani ne smejo spoštovati švedske zastave
Imam Basem Mahmoud je bil pred kratkim zelo ogorčen tudi zato, ker so mnogi študenti konec izobraževanja slavili z mahanjem s švedskimi zastavami. To ga je ujezilo predvsem zato, ker je na modri švedski zastavi upodobljen rumen križ. “Kdor nosi križ, se ne sme udeleževati molitev, saj so po našem prepričanju takšni ljudje popolni heretiki,” je bil jezen imam. V svoji pridigi je dodal, da če kdo na sebi nenamerno nosi križ, mu ga je treba sneti, saj je prerok Mohamed vsakič uničil križ, ko je videl, da ga kdo nosi. Ob tem se zaenkrat še ni oglasil nihče od “zmernejših” muslimanov, da bi njegove izjave obsodil ali pa se od njih oddaljil. Verjetno lahko sklepamo, da je glavna razlika med “zmernimi” muslimani in omenjenim imamom le ta, da Mahmoud javno in brez zadržkov pove to, kar misli. Samo prepričanje, da muslimani ne smejo spoštovati švedske zastave, ker je na njej križ, pa prav tako ni domislica Mahmouda, temveč izhaja iz Korana, kjer piše, da Jezus ni bil križan. Prav tako naj muslimani ne bi smeli spoštovati krščanskega simbola ali švedske zastave, saj bi se s tem podredili nemuslimanskim oblastem. Torej iz tega lahko sklepamo, da za neuspešno asimilacijo ne gre kriviti “rasizma” Evropejcev, temveč kulturo in veroizpoved priseljenih muslimanov. Nekatere stvari so pač nezdružljive – tako kot olje in voda. Mahmoud je v neki drugi pridigi svoje poslušalce tudi opozoril, da je muslimanom dovoljeno pozdravljati druge le kot “nevernike”. “Ne pozdravljajte nemuslimanov. Če vas nevernik pozdravi in vam reče ‘mir z vami’, kot je prerok odgovarjal Judom … Preklinjajte jih, saj so izgubljeni.” V okrožju Rosengård, kjer živi in pridiga Mahmoud, je 90 odstotkov prebivalstva iz držav, kot so Irak, Libanon, Bosna in Hercegovina ter Afganistan.
Odgovor na multikulturalizem je populizem
Medtem ko nas Bruselj in predstavniki današnjih globalističnih elit svarijo pred “porastom populizma”, ki naj bi predstavljal nekakšno grožnjo demokraciji, čeprav zahteva večjo suverenost in pravico do odločanja za evropske narode, se lahko za vzpon populizma zahvalimo predvsem njihovim varovancem – migrantom in muslimanom. Očitna nezmožnost integracije ter agresivno obnašanje muslimanov in njihovih imamov, kakršen je Basem Mahmoud, vodita v konflikte in porast zločinov, sorazmeren z množičnimi migracijami, kar daje veter v krila tistim strankam in gibanjem, ki so vsaj posredno, če ne vedno neposredno, pripravljena braniti etnokulturno dediščino Evrope. Populizem je odgovor na propadli multikulturni eksperiment. Tako na Švedskem raste podpora Švedskim demokratom. Javnomnenjske raziskave napovedujejo, da bodo ti na naslednjih švedskih parlamentarnih volitvah deležni precejšnjega števila glasov. Sodeč po anketah iz začetka prejšnjega meseca naj bi več kot polovica Švedov glasovala za novo desnosredinsko zavezništvo, ki vključuje Krščanske demokrate, liberalce, Sredinsko stranko in “populistične” Švedske demokrate. Od naštetih pa je najbolj poskočila podpora ravno Švedskim demokratom, ki jim manjka le 2,4 odstotka, da dohitijo Sredinsko stranko, sicer drugo najmočnejšo stranko na Švedskem. Po drugi strani se trenutno vladajoči Socialni demokrati komaj še oklepajo oblasti.
Množične migracije uničujejo Švedsko
Ravno Švedski demokrati so najbolj kritični do množičnih migracij. Njihov vodja Jimmie Åkesson je pred kratkim zapisal, da so množične migracije in “uvoženi kriminal” uničili njegovo domovino, potem ko je bil v Göteborgu ustreljen in ubit policist v t. i. no-go zoni, torej v soseski, kjer veljajo pravila migrantov in domačini niso dobrodošli. Åkesson je opozoril tudi na dejstvo, da je bil migrant, aretiran zaradi uboja, le slabo leto nazaj že obsojen za poskus umora, ko je nekega moškega zabodel v vrat.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
