Ukrajinski begunci so ob prihodu v multikulturne zahodne države soočajo z agresijo migrantov iz tretjega sveta. V Španiji migrantska tolpa oropala ukrajinsko družino, v azilnih domovih Švice in Švedske se Ukrajinke soočajo z nestrpnostjo in agresijo migrantov.
Prvak Levice Luka Mesec je pred kratkim na enem od televizijskih predvolilnih soočenj trdil, da je razlikovanje zdajšnje vlade med migranti in begunci rasistično, saj naj bi »na barvni skali človeške polti« obravnavala svetlopolte prišleke kot begunce, ljudi temnejše polti pa kot migrante. Pomoč vlade ukrajinskim beguncem naj bi bila po njegovem izraz »rasizma«.
Sprevrženo sprenevedanje novodobnih levičarjev
Mesec, ki je kot vsi pravoverni sodobni levičarji in tudi njegovi strankarski kolegi za odprte meje in množične migracije, je seveda zamolčal ali prezrl dejstvo, da v Ukrajini dejansko divja vojna, medtem ko arabski in afriški migranti velikokrat prihajajo iz držav, v katerih ni vojne. Celo poročilo Združenih narodov iz leta 2016, ko je bila migrantska kriza na vrhuncu, je razkrilo, da je bilo od vseh, ki so prispeli v Italijo, samo 2,65 odstotka resničnih beguncev. Meščeve besede so torej le odraz splošnih trditev liberalnih medijev in levičarskih politikov v Evropi, ki države, kot sta Madžarska in Poljska, ki sta prevzeli zelo velik del bremena pri pomoči Ukrajincem, namesto da bi jih pohvalili, označujejo za rasistične, ker v preteklosti niso hotele odpreti svojih vrat hordam in Afrike in z Bližnjega vzhoda. Ker sedaj pomagajo beguncem drugega (belega) evropskega naroda, so seveda rasistične. Levičarji, ki zanikajo raznolikost človeštva in ras, ne morejo razumeti, da obstajajo velike razlike med sprejemanjem ukrajinskih beguncev, ki so del evropske družine, in sprejemanjem ekonomskih migrantov, ki prihajajo iz popolnoma drugačnega etnokulturnega okolja. Nikakor pa teh razlik ne čutijo le narodi, katerih politiki že leta uvažajo tretji svet, temveč so jih na lastni koži občutili tudi Ukrajinci, ki bežijo pred vojno.
V Španiji migrantske tolpe ropajo ukrajinske begunce
V Španiji severnoafriške črne tolpe migrantov prežijo na ukrajinske begunce, ki bežijo pred Putinovo agresijo na njihovo domovino. Temnopolte tolpe naj bi v zasedi čakale ob avtocestah, na počivališčih in postajališčih v upanju, da potujoče begunce oropajo še tiste nekaj lastnine, ki jim jo je uspelo rešiti pred vojno vihro. Španska policija je konec marca aretirala moškega srednjih let, ki naj bi pripadal takšni tolpi, identificirala pa je še enega, ki naj bi bil odgovoren za vsaj osem tatvin vozil ob avtocestah. Severnoafriška tolpa se sicer ne osredotoča posebej na Ukrajince, temveč na splošno na tujce in starejše ljudi, ki potujejo po avtocestah. So pa vsekakor ukrajinski begunci zanje lahek plen. Med njihovimi žrtvami je bila tako pred kratkim ukrajinska družina. Črna tolpa je nesrečno družino namreč oropala denarja in dragocenosti, ki jih je vzela s seboj, ko je pobegnila pred ruskim medvedom. Rop se je zgodil, ko je pet pripadnikov tolpe družini ponudilo pomoč pri menjavi prazne gume na avtomobilu. Seveda je bila to le pretveza. Medtem ko so družino s tem zamotili, ji je šesti ropar ukradel 7.000 evrov gotovine, nakit, letalske karte in med drugim celo ključ njihovega stanovanja v Ukrajini. Bo nesrečna družina, ko se bo po vojni vrnila domov, ugotovila, da so jim stanovanje zasedli severnoafriški migranti? Upajmo, da ob ključu ni bil naveden tudi naslov njihovega prebivališča. Migranti naj bi po policijskih poročilih med svojimi žrtvami izbirali predvsem tujce, ki ne znajo špansko, saj je manj verjetno, da bi zahtevali pregon roparjev.
Nasilje in nestrpnost v švicarskem azilnem domu
Čeprav levičarji trdovratno trdijo, da ni tako, med »begunci« in migranti iz tretjega sveta prevladujejo predvsem moški. Po drugi strani so med ukrajinskimi begunci predvsem ženske, ki so lahek plen za afriške in arabske predatorje. V Švici so se tako Ukrajinke, ki so bile nastanjene v azilnem centru v občini Chevrilles pritoževale nad obnašanjem migrantov, ki prav tako prebivajo v tem centru. Situacijo je ena od njih opisala novinarju švicarskega časopisa Blick: »Tu se ne počutimo varno. Nikoli ne smemo pustiti svojih stvari v sobi, saj so tatvine nekaj običajnega. Tu smo že mesec dni, vendar smo šele včeraj dobili prevajalca. Tudi nobenega pouka za otroke ni, tako da je šolanje prepuščeno staršem, ki so tudi sami travmatizirani.« Pri tem je dodala: »Včasih smo žrtve rasističnega nasilja drugih beguncev, in to celo pred varnostniki, ki pa se na to ne odzivajo.« Izvor take nestrpnosti naj bi bilo predvsem to, da nekateri migranti, na primer Alžirci, podpirajo rusko invazijo. Mar bodo Mesec in druga levičarska druščina obsodili tudi tovrstni rasizem?
(Ne)varna multikulturna Švedska
Švica pa pri tem ni izjema, saj so imele podobne izkušnje tudi Ukrajinke, ki so pribežale v multikulturno in progresivno Švedsko. Pravzaprav so ženske iz Ukrajine, ki so se zatekle na Švedsko, imele še bolj travmatične izkušnje. V prostore, v katerih so bile nastanjene, sta namreč poskušali vstopiti že dve skupini moških. V enem primeru so migrantski moški, ki so se prebili v stanovanje, poskušali vstopiti tudi v spalnico, kjer sta spala mati in njen otrok. Ena od Ukrajink je strašljivo izkušnjo opisala za lokalne švedske medije: »Strah me je živeti tukaj,« je dejala in dodala, da sicer ni tako nevarno kot v njeni državi, a nevarno je tudi tu. »Agresivno so trkali po vratih in zahtevali, naj odpremo,« je povedala o enem izmed incidentov. »Še vedno nas je strah«, je nadaljevala. »V Ukrajini nikoli nihče ni tako trkal na moja vrata.« Ukrajinka je še dodala, čep da pravijo, da je Švedska varna država, vendar sama o tem ni tako prepričana.
V Franciji spoznavanje Ukrajink z mladimi Afričani
Tudi Francija je sprejela ukrajinske begunce, pri tem pa se je neka francoska šola očitno odločila, da je mlade Ukrajinke treba nemudoma seznaniti z lepotami multikulturalizma in rasne miscegenacije. V skladu z globalistično politiko odprtih mej, ki prevladuje med francoskim vladajočim razredom, je srednja šola Flora Tristan organizirala »hitre zmenkarije« med prispelimi ukrajinskimi dekleti in mladimi Afričani. Namen tega naj bi bil, da Ukrajinke bolje spoznajo svoje nove sošolce. Verjetno je bilo marsikatero dekle presenečeno nad svojimi »francoskimi« sošolci. Francija je sicer država, v kateri se vse več govori o veliki demografski zamenjavi. To je bila tudi pomembna tema predsedniškega kandidata Érica Zemmourja, ki je predlagal ustanovitev ministrstva za remigracije. Glavna naloga tovrstnega ministrstva bi bila izgon nezakonitih tujcev, prestopnikov in kriminalcev. Sčasoma bi tako Francija deportirala milijon tujcev. Rezultat ankete, ki jo je opravil novičarski medij Valeurs, pa kaže, da kar 55 odstotkov vprašanih podpira ustanovitev takšnega ministrstva.
First thing that a French high school did with Ukrainian refugees is to organize "speed dating" between African guys (who look like adults) and Ukrainian girls (who look under age).
This school has the sense of priority… pic.twitter.com/sePZ0KQQ2f
— Expat in Poland 🇵🇱 (@BasedPoland2) March 29, 2022
Na Češkem Romi agresivni do Ukrajincev
Ukrajinski begunci se tudi na Češkem soočajo z žalitvami zaradi prejemanja socialne pomoči. Tisti, ki jih to najbolj moti, naj bi bili predvsem pripadniki romske skupnosti, ki so tudi sami prejemniki tovrstne pomoči. Do žalitev in agresivnega vedenja naj bi prihajalo v vrstah čakajočih na socialno pomoč. Priča tovrstnemu vedenju je opisala incident za lokalne medije: »Obnašanje romske manjšine v čakalnih vrstah je sramotno. Vulgarno preklinjajo begunce in se pritožujejo, da jim ti kradejo službe, čeprav jih sami nočejo opravljati. Pritožujejo se, da Ukrajincem ni treba izpolniti nekaterih dokumentov za prejemanje denarne pomoči.« Znova se je treba vprašati, ali bo levica obsodila tudi tovrstni rasizem. Ali se pri tem, kdo je lahko »rasist«, tudi levičarji ravnajo po »barvni skali človeške polti«, le da je v tem primeru ta izraz rezerviran za tiste, ki so svetlopolti?
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen za revijo Demokracija
