V začetku marca sta dva migranta iz Bližnjega vzhoda in Afrike v Nemčiji posilila ukrajinsko begunko, ki je zaradi vojne morala kot mnogi drugi zapustiti svojo domovino. Šlo naj bi za 37-letnega Iračana in 26-letnega Nigerijca. Oba imata tudi ukrajinsko državljanstvo.
Sicer smo bili v osrednjih medijih priča kritikam Madžarske in Poljske, ki naj bi pri sprejemanju ukrajinskih beguncev drugače obravnavali begunce, ki niso evropskega porekla, torej razne migrante ali tuje študente, ki so se znašli v Ukrajini ob začetku Putinovega napada. Omenjeni primer posilstva nam seveda govori, da so Poljaki in Madžari popolnoma upravičeno previdni pri tem koga spuščajo v svojo deželo. Nesrečna Ukrajinka je sicer le ena izmed zadnjih žrtev tujega barbarizma v multikulturni Nemčiji.
Januarja letos je prav tako v Nemčiji afganistanski mladenič, ki je bil sprejet v Nemčijo kot mladoletnik brez spremstva – star naj bi bil 16 let – brutalno posilil enajstletnico. Iz dneva v dan lahko poslušamo o vedno novih težavah in zločinih, ki so posledica uvažanja tretjega sveta v Evropo. Vendar pa je bilo zadnje čase zaradi epidemije in sedaj še nove vojne na stari celini, manj slišati o migrantski krizi, ki ji nikakor ni videti konca. Kljub temu število migrantov iz tretjega sveta narašča. Čez Sredozemlje je zaradi epidemije prišlo v Evropo »samo« 95.774 migrantov, leta 2021 pa je njihovo število skočilo na 123.318. Med njimi je bilo več kot 70 odstotkov moških.
Zaradi vojne v Ukrajini se danes veliko govori o obrambi Evrope in »evropskih« vrednot. Vendar pa kakšne so te vrednote? Multikulturalizem, množično priseljevanje, LGBT ideologija v šolah in odprte meje? Medtem ko v Bruslju govorijo o nedotakljivosti suverenosti Ukrajine, hočejo uvajati Poljski in Madžarski sankcije, ker sta si drznili upreti se najbolj skrajnim oblikam teh naštetih »vrednot«. Ob dogajanju v Ukrajini ne smemo pozabiti, da so med tistimi, ki danes govorijo o obrambi ukrajinske suverenosti, tudi takšni, ki sami posegajo v suverenost posameznih držav in podpirajo sicer drugačno, bolj mehko obliko novega totalitarizma.
Avtor: Andrej Sekulović
Kolumna je bila prvič objavljena v reviji Demokracija