George Soros že pred tridesetimi leti videl v Vzhodnih Evropejcih “topovsko hrano” in pozival k novemu svetovnemu redu

V luči trenutne vojne v Ukrajini, ki je terjala po nekaterih podatkih že več kot 100.000 vojaških žrtev, postaja znova zanimiva in celo aktualna geopolitična strategija, ki jo je že leta 1993 orisal zloglasni milijarder in samooklicani »humanist« George Soros.

Kot piše novičarski spletni portal Remix News, je v svojem takratnem članku »Naproti novemu svetovnemu redu: Bodočnost Nata«, Soros opisal kako bi lahko v bodočih spopadih vzhodni Evropejci služili za »delovno silo«, s pomočjo katere bi se lahko zmanjšalo število žrtev iz zahodnih držav; za razliko od Zahoda naj bi po njegovem Vzhodna Evropa bila pripravljena sprejeti večje število smrtnih žrtev med svojim prebivalstvom.

»ZDA ne bi prevzele vloge svetovnega policista, temveč bi delovale v dogovoru z drugimi. Ob tem bi kombinacija »delovne sile« iz Vzhodne Evrope in tehnološke sposobnosti Nata močno povečale vojaški potencial za partnerstvo, saj bi se tako zmanjšalo tveganje velikega števila mrtvih za Nato države, ki je tudi glavna prepreka pri ukrepanju«, je v svojem članku zapisal George Soros. Očitno je videl v vzhodnih Evropejcih predvsem »topovsko hrano«, saj v članku prepoznava dejstvo, da Nato državam ni všeč ideja pošiljanja mnogih svojih vojakov v smrt, njegov zapis pa namiguje, da bi to vlogo lahko prevzele vzhodnoevropske države.

Soros je v istem članku pozival tudi k ustanovitvi nove svetovne ureditve, oziroma novega svetovnega reda, izraza, ki ima danes sicer velikokrat zloglasen in zarotniški prizvok, vendar pa ga Soros prosto uporablja. Šlo naj bi za globalistično in močno centralizirano ureditev, po mnenju Sorosa pa bi lahko bil Nato osnova za to novo ureditev, proti kateri že od 90. let prejšnjega stoletja mnogi svarijo.

»Edini razlog za ukrepanje je kolektivna varnost, ravno v tem pa leži problem. Kolaps imperija Sovjetske zveze je sprožil resne probleme na področju kolektivne varnosti. Brez novega svetovnega reda bo prišlo do nereda, to je jasno. Vendar pa, kdo bo prevzel vlogo svetovnega policista? To vprašanje terja odgovor«, je še zapisal Soros. S tem daje pod pretvezo »kolektivne varnosti« izgovor za ustanavljanje vse bolj centralistične ureditve, ki seveda zmanjšuje suverenost posameznih narodov, obenem pa potrebuje »svetovnega policista«.

V članku Soros prav tako omenja odprte in zaprte družbe ter teorijo »revolucionarne spremembe«. Po njegovem mnenju je propad  Sovjetske zveze poleg globalnih varnostnih vprašanj nudil tudi nove priložnosti: »Prvotna misija je bila braniti svobodni svet pred sovjetskim imperijem. Ta misija je sedaj odveč, vendar pa je kolaps Sovjetske zveze za seboj pustil praznino v varnosti, ki se lahko spremeni v »črno luknjo«. Gre za drugačno grožnjo od tiste, ki jo je predstavljal sovjetski imperij. Nato države se ne soočajo z nevarnostjo, se pa ta nahaja znotraj same regije in je povezana s stanjem znotraj teh držav in z njihovimi medsebojnimi odnosi. Če ima Nato sploh kakšno misijo, je da razširi svojo moč in vpliv v to regijo, tovrstno misijo pa najbolje opišemo v okviru odprtih in zaprtih družb«, je zapisal trideset let nazaj.

Očitno je hotel izkoriščati Nato, da bi širil svojo idejo o ustvarjanju »progresivnih« odprtih družb na vzhodu stare celine. Po drugi strani je tole zapisal o »zaprtih« družbah: »Zaprte družbe, ki temeljijo na nacionalističnih principih, predstavljajo grožnjo varnosti, saj potrebujejo zunanjega ali notranjega sovražnika. Gre pa za grožnjo, ki se močno razlikuje od groženj, katerim naj bi se zoperstavil Nato in zaradi katerih je bil ustanovljen. Zato je potreben tudi drugačen pristop v boju proti tej grožnji, ki vključuje izgradnjo demokratičnih držav in odprtih družb, ki bi postale temeljni del strukture, ki bi tako preprečevala določene načine obnašanja«.

Seveda Soros vidi glavne grožnje v »nacionalizmu«, ohranjevanju nacionalnih tradicij in etnokulturnih značilnosti posameznih narodov, ki so prepreke ustvarjanju globalne »odprte« družbe. Zanimivo je tudi, da »nacionalističnim« državam pripisuje potrebo po večnemu sovražniku, čeprav je to ravno značilnost liberalnih »odprtih« družb, ki vedno znova opozarjajo na nekakšne poraste »fašizma in sovraštva« proti katerim se je nenehno treba boriti. Sam koncept odprte družbe predpostavlja, da vsi, ki niso »tolerantni« veljajo za njene sovražnike, ki jih je treba utišati in uničiti.

Poleg tega je v omenjenem članku Soros predlagal tudi vabilo Japonski, da se pridruži Natu, kar naj bi pripomoglo k ustanovitvi novega svetovnega reda: »Japonsko je treba povabiti, da se pridruži Natu. Tako bi imeli prve temelje strukture za novi svetovni red, ki bi temeljil na supersili ZDA in na odprti družbi kot na glavnemu principu organiziranja.«

Avtor: A. S.

Zadnje novice