V EU bodo v treh državah članicah potekale volitve, ki bodo pomembno vplivale na nadaljnjo pot Evrope. Francija, Švedska in Madžarska bodo letos uveljavljale demokratično voljo ljudstva. Sorosov denar bo igral veliko vlogo v volilnih kampanjah.
Leto 2022 prinaša nekaj odločilnih volitev v članicah EU, kjer je rezultat odvisen od sorosovskih nakazil in naroda, ki ne želi biti več tujec v svoji lastni domovini oz. jo želi ohraniti zase. Slednja trditev velja za Madžarsko, kjer vlada Orbánov Fidezs in s tem narodu prijazna politika. Prva pa velja za Švedsko in Francijo, ki ju je politika levih liberalcev s podporo skrajnih levičarjev močno prizadela tako na področju demografije, ekonomije kot tudi na kulturnem področju. Te volitve bodo tudi pokazale, ali bo Evropa končno opustila pogubno multikulturno politiko ali pa bo nadaljevala pot v propad.
Francija
Država velja za glavno žrtev množičnih migracij, kjer je vprašanje o demografski zamenjavi močno razširjeno v družbi. Neposreden rezultat tega je predsedniška kandidatura Érica Zemmourja, ki s svojo »radikalno« politiko razburja pretežno levičarsko francosko družbo in celotno EU, ker se zavzema za ustavitev množičnih migracij, katolištvo in suverenost pred bruseljskimi birokrati. Zemmourju ankete v povprečju napovedujejo 15-odstotno podporo, kar pomeni gnečo na desnem polu kandidatov, saj imata podobno podporo tudi Marine Le Pen in kandidatka republikancev Valérie Pécresse. A le eden izmed njih se bo uvrstil v drugi krog, ankete pa ta čas napovedujejo zmago aktualnemu predsedniku Macronu. A če se vsa desnica v drugem krogu združi za enega kandidata, potem bo globalistični liberalec Macron potreboval tudi podporo skrajne levice za zmago. Finančne donacije Georgea Sorosa in njegove globalistične kabale bodo ključnega pomena pri »prepričevanju« skrajne levice, da »pragmatično« podpre globalistično marioneto Macrona.
Švedska
Ta skandinavska država že več let velja za vzornico uveljavljanja kulturno-marksistične politike, ki je državo pahnila v multikulturno moro. Na splošnih volitvah 11. septembra 2022 se bodo za sedeže v švedskem parlamentu potegovali predvsem Socialni demokrati, Stranka zmernih in Švedski demokrati. V švedski politični sferi še vedno močno odmeva odstop prve predsednice vlade Magdalene Andersson, ki je le po nekaj urah vladanja odstopila, saj parlament ni potrdil strankinega proračuna. Javnomnenjske raziskave napovedujejo dobrih 28 odstotkov socialdemokratom, 21 odstotkov desnosredinski Stranki zmernih in slabih 20 odstotkov Švedskim demokratom. Tako levica kot desnica imata torej dobre možnosti za sestavo trdne koalicije in odločanja, kam bo ta državo peljala. Skrajne ideologije LGBT in množične migracije vztrajno indoktrinirajo švedsko družbo in jo pripravlja na narodni izbris. »Kulturna pluralnost« je Švedski prinesla le družbeno polarizacijo, množična posilstva in zaprte gete, kjer kriminal ne počiva.
Madžarska
V nasprotju z drugima dvema članicama EU Madžarska predstavlja pravo nasprotje in s tem močan trn v peti bruseljskim elitam. Volitve bodo aprila ali maja prihodnje leto močno izenačene, saj tako Fideszu kot Združeni opoziciji ankete napovedujejo okoli 45 odstotkov. Močna bipolarnost madžarske politike tako predstavlja dvorezen meč, med ohranitvijo narodne suverenosti in prevlado evropske konfederacije v novi marksistični preobleki. Namesto množičnih migracij je Madžarska prakticirala uspešno družinsko politiko, ki je občutno zvišala število in rodnost mladih madžarskih družin. Volitve tako na preizkušnjo postavljajo državo, ki že več let predstavlja glavni steber evropske pomladi.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
