V letu 2021 smo bili priča porastu množičnih migracij. V Evropi je prišlo do nove invazije migrantov na Baltiku. Sredozemska in balkanska pot ostajata odprti. V ZDA Joe Biden v prvem letu predsedovanja sprožil migrantsko krizo.
Množične migracije v Evropo in na Zahod so se nadaljevale tudi v letu 2021. V začetku leta so migranti znova povzročali težave na Balkanu, sredozemska in balkanska migrantska pot ostajata odprti. V ZDA je začel svoj predsedniški mandat Joe Biden, ki je pred nekaj leti javno razlagal, kako se veseli dne, ko bodo belci v ZDA manjšina. V skladu s takšnim razmišljanjem je kar hitro sprožil novo migrantsko krizo na južni meji Združenih držav Amerike. Prav tako je umaknil ameriško vojsko iz Afganistana, kjer so gorski pastirji in gverilci slavili zmago nad domnevno najmočnejšo vojsko Zahoda, ki pa je ob svojem umiku več skrbi posvetila reševanju mavričnih zastav LGBT iz svojih veleposlaništev, da ne bi po naključju pristale v plamenih, kot pa reševanju orožja in denarja, ki so ga prepustili talibanom. Medtem smo bili na stari celini priča povečanju nezakonitih migracij iz Afganistana, ki so posledica omenjenih dogodkov, saj mnogi bežijo pred tamkajšnjim novim režimom. V Bruslju se šušlja o novem paktu o migracijah, ki naj bi bil le nadaljevanje marakeške deklaracije. Zaostrovanje odnosov med državami, ki mislijo, da je politika odprtih mej izraz moralne migrantske politike, in državami, ki raje skrbijo za svoj narod kot za dobro celotnega človeštva, je vse večje. Poleg Sredozemlja se je prav tako odprla nova fronta v boju proti nezakonitim migracijam na Baltiku.
Krvav začetek leta na Balkanu
Že tretji dan novega leta je v Bihaću v Bosni in Hercegovini prišlo do incidenta. Trije nezakoniti migranti iz Maroka so napadli in zabodli v trebuh domačina, a je ta kljub resnim poškodbam preživel. Do napada je prišlo blizu zapuščenih stavb, v katere so se pred mrazom zatekli migranti. Domačini so se zaradi tega nenehno pritoževali, saj naj bi jim migranti, ki se požvižgajo na zakone, povzročali mnoge nevšečnosti. V BiH smo bili nekaj mesecev kasneje priča še novim nevšečnostim z migranti, ki so se pritoževali nad življenjskimi razmerami v migrantskih centrih. Balkanska migrantska pot velja za eno glavnih tihotapskih poti, po kateri so včasih tihotapili predvsem mamila, danes pa ljudi. Globalna iniciativa proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu je letos objavila poročilo, ki ocenjuje, da tihotapci migrantov letno zaslužijo 50 milijonov evrov. Od začetka migrantske krize leta 2015 pa naj bi balkansko pot prehodilo milijon migrantov in pol, ki prihajajo predvsem z Bližnjega vzhoda in iz Afrike.
Sredozemlje močno obremenjeno
Tudi letos je največ migrantov v Evropo prišlo po sredozemski morski poti. Če je bila v začetku leta najbolj obremenjena Španija, pa je ob koncu leta to nesrečno vlogo prevzela Italija. Po podatkih iz začetka decembra 2021 je letos v Italijo prišlo kar 63.062 migrantov. Na drugem mestu je Španija, kamor je prispelo 39.482 migrantov. Španija je letos poleg že tako velikega števila prihodov migrantov doživela tudi manjšo krizo v svoji eksklavi Ceuta v Severni Afriki, potem ko je prišlo do zaostrovanja odnosov med Španijo in Marokom. Tako je v maju v borih dveh dneh na območje Španije vdrlo kar 8.000 migrantov iz Maroka, zaradi česar je morala tudi španska vojska pomagati pri vračanju migrantov in preprečevanju nadaljnjih vdorov. V nasprotju s Španijo in z Italijo je bila Grčija letos manj obremenjena z novimi prihodi migrantov. Tja jih je letos prispelo le 8.145, sledita Ciper, kamor je prispelo 1.992 migrantov, in Malta, kamor se jih je zateklo le 607. Vsega skupaj je letos prišlo čez Sredozemlje 113.288 migrantov. Pri tem lahko v nasprotju z letom 2020, ko jih je prispelo 95.031, znova opazimo trend višanja njihovega števila migrantov. Gre predvsem za moške, ki prihajajo iz držav, kjer ni vojne, kljub temu da nas osrednji mediji prepričujejo o nasprotnem, da gre za nebogljene ženske in otroke. Od vseh migrantov je moških kar 72,3 odstotka, otrok je 19,3 odstotka, žensk pa le 7,5 odstotka.
Migrantska kriza v ZDA
Če se Evropa že desetletja sooča z množičnimi migracijami oziroma z invazijo z Bližnjega vzhoda, iz Afrike in Azije, pa za ZDA glavno težavo predstavljajo migranti iz Srednje in Južne Amerike. Migrantoljubec Biden je ta proces velike demografske zamenjave še pospešil, ko je ob prihodu v Belo hišo izničil več Trumpovih odlokov. Odpravil je prepoved priseljevanja družinskih članov ameriških državljanov in stalnih prebivalcev ZDA. Znova je uvedel t. i. imigracijsko loterijo, ki dobitnikom omogoča prihod v ZDA. Razveljavil je tudi Trumpovo prepoved vstopa v ZDA državljanom nekaterih muslimanskih držav in ustavil graditev zidu na meji z Mehiko. Prav tako se je ob začetku mandata odločil za sto dni ustaviti procese deportacij. S tem je sprožil migrantsko krizo v ZDA, ki se je nadaljevala tudi po nadaljevanju procesov deportacije in se bo očitno nadaljevala v prihodnje leto.
Poljska v boju proti nezakonitim migracijam
Medtem se je v Evropi odprla nova pot za nezakonite migracije, ki jo je omogočil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Zaradi sankcij, ki so jih najbolj podpirale Poljska in druge baltske države, in naj bi bile rekacija Evropske unije na domnevno goljufanje na beloruskih volitvah, je Lukašenko iz maščevanja začel v Belorusijo vabiti migrante, te pa so kar beloruske varnostne službe vozile do poljske meje. Tako se je letos poleti odprla nova fronta boja proti nezakonitim migracijam. Zaradi zaostrovanja je Poljska v začetku septembra v nekaterih občinah ob meji razglasila izredno stanje. V oktobru pa je poljski parlament sprejel novo zakonodajo, ki je močno razburila evropske ustanove in organizacije za človekove pravice, saj so z njo mejni policisti dobili pooblastila, da migrante izženejo iz Poljske nazaj v državo, iz katere so prešli mejo. V novembru je prišlo do novega stopnjevanja situacije na belorusko-poljski meji, ko je skupina več sto migrantov hotela vdreti čez mejo blizu kraja Kuźnica. Poljaki so z vodnim topom in solzivcem obranili svoje ozemlje. Čeprav je kasneje Belorusija tudi sama začela pošiljati migrante nazaj in se je situacija začela umirjati, se bo kriza na belorusko-poljski meji očitno prav tako nadaljevala tudi prihodnje leto.
Drugi dogodki
Če so leta 2015 mnoge države naivno hitele sprejemati migrante in begunce, je bila letos situacija ob morebitni novi krizi zaradi dogodkov v Afganistanu in krizi na Baltiku malce drugačna. 12 držav članic EU je v odprtem pismu zahtevalo, da Bruselj prispeva sredstva za graditev preprek in ograj na skupni meji. Čeprav je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen temu nasprotovala, sta evropski parlament in Evropski svet določila, da bo šel del skupnih sredstev v te namene. Prav tako smo bili v Franciji, kjer je letos migrant iz Ruande, ki je bil že osumljen požiga katedrale, umoril duhovnika, priča javnem pismu upokojenih generalov, ki so opozarjali, da množične migracije in multikulturna družba vodijo v državljansko vojno. Hkrati so letos francoske oblasti prepovedale Generacijo identitete prav zato, ker so v Pirenejih njeni člani hoteli v januarju preprečevati nezakonite migracije. Po drugi strani pa je danska socialdemokratska vlada sprejela strožjo zakonodajo glede migracij. V naši soseski v Avstriji pa smo bili priča krvavemu posilstvu in umoru trinajstletnice, ki so ga zagrešili afganistanski prosilci za azil. Množične migracije so vsekakor pustile krvavi pečat tudi v letu 2021.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v Demokraciji
