Iz dokumentov, ki jih je razkril ameriški portal Axios, je razvidno, da Bela hiša pod vodstvom predsednika Joeja Bidna ni bila pripravljena na padec Kabula. Biden je pri ukazu hazardiral, saj načrti za umik zaveznikov in ameriških državljanov niso bili pripravljeni.
Medtem ko je Kabul po 20 letih ameriške okupacije stal na robu padca v roke talibanom, so dokumenti pokazali, da več ameriških visokih uradnikov administracije še ni pripravilo načrtov za odhod iz države in evakuacije več tisoč svojih državljanov in zaveznikov, ki so še obtičali v Afganistanu. Bidnova administracija je svoje zaveznike v tej državi zahrbtno prepustila naključju, kot poroča Axios, pa so zunanji sodelavci sumili, da v Washingtonu nekaj naklepajo.
Demokrati svoje zaveznike prepustili talibanom
Ameriški portal Axios iz razkritih dokumentov poroča: »Zunanji sodelavci so bili zaskrbljeni in so sumili, da ima Bidnova administracija nenavadno veliko sestankov, vendar naj bi bila obtičala v birokratski inerciji, ki ni bila nujna do zadnjega trenutka. Čeprav beseda »nemudoma« preveva dokument, je jasno, da so se uradniki še vedno trudili dokončati svoje načrte – 14. avgusta popoldne.« Končni umik iz Afganistana je bil 30. avgusta, uradniki v Beli hiši pa so se le nekaj ur pred padcem Kabula, do katerega je prišlo 15. avgusta, odločili obvestiti lokalne afganistanske uslužbence, »naj se zainteresirani začnejo prijavljati za premestitev v ZDA«. Bela hiša pa se še ni niti odločila, katere »države bi lahko bile tranzitne točke za evakuirane osebe«. Dokumenti so izhajali iz »povzetka sklepov« sveta za nacionalno varnost (NSC) za sestanek male skupine namestnikov, ki naj bi pripravljala »podlago za seje namestnikov ali direktorjev ali pa pripravljala praktične podrobnosti za izvajanje odločitev, ki so jih njihovi šefi že sprejeli«. Po podatkih agencije Axios se je dokument nanašal na »premestitve iz Afganistana«, sestanek pa je potekal od 15.30 do 16.30 popoldne 14. avgusta po washingtonskem času, ko so se talibani že zgrinjali v Kabul. Zapiski s sestanka poudarjajo, koliko ključnih ukrepov je Bidnova administracija sprejela v zadnjem trenutku, le nekaj ur pred padcem Kabula in begom nekdanjega afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija iz njegove palače s helikopterjem.
Bidnova administracija obtožbe zanika
Tiskovna predstavnica NSC Emily Horne je za Axios dejala, da so dokumenti »izbrani zapiski z enega sestanka« in ne dajejo natančne slike o delu Bidnove administracije pred padcem Kabula. Hornova je dejala: »V začetku poletja smo začeli izvajati operacijo Zavezniško zatočišče in skupaj s kongresom sprejeli zakonodajo, ki nam je omogočala večjo prožnost pri hitri premestitvi afganistanskih partnerjev. Prav zaradi tovrstnega načrtovanja in drugih prizadevanj smo lahko omogočili evakuacijo več kot 120.000 Američanov, zakonitih stalnih prebivalcev, ranljivih Afganistancev in drugih partnerjev.« Matt Zeller, nekdanji častnik Cie, ki je na drugi strani pred tem opozoril Belo hišo na zavarovanje afganistanskih zaveznikov v državi, je dejal, da so ljudi, kot je bil on, obravnavali kot »majhne piščančke«. »Ljudje v Beli hiši so mi ves čas govorili, da jih najbolj skrbi videz kaotične evakuacije. Trinajstega julija smo jim ponudili sodelovanje pri pomoči pri evakuaciji naših partnerjev. Vsi smo vedeli, še preden se je zgodilo neizogibno, da se bo zgodila katastrofa. Z nami so se povezali šele 15. avgusta, na dan, ko je padel Kabul,« je dejal Zeller.
Avtor: Ignacij Dolar Kunc
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
