Avstralske oblasti so v začetku novembra zažgale tri indonezijska plovila, ki so nezakonito ribarila v njihovih vodah. Ob tem so zasegli več sto kilogramov rib in ribiško opremo. Nezakonit ribolov, tudi na zavarovanih območjih koralnih grebenov, ogroža količino rib in ruši tamkajšnje ekosisteme.
Povečanje števila tujih plovil v avstralskih vodah se ujema s pandemijo novega koronavirusa in z naravnimi nesrečami, kot je ciklon Seroja, ki je aprila letos povzročil razdejanje v predelih Indonezije in širše v regiji. Izguba delovnih mest kot posledica teh dogodkov je številne ljudi iz večjih mest prisilila v selitev v manjša mesta, kjer iščejo priložnosti za zaslužek. Ena takih priložnosti je ribarjenje. V avstralske vode jih vabi predvsem to, da so nekatere njihove teritorialne vode bogate z ribami. To je mogoče pripisati tudi temu, da je Avstralija že pred leti nekatera od teh območij zaščitila in skrbi, da je ribolov tam omejen.
Učinek odvračanja
Požigi zaseženih ladij po poročanju Sydney Morning Posta v tej regiji niso nič posebnega. Takih prijemov se poslužuje tudi Indonezija, ki je samo leta 2019 uničila več 60 zaseženih ladij tujih ribičev, ki so nezakonito ribarili v njenih teritorialnih vodah. Avstralske oblasti so zaradi težav z ribarjenjem v bližini otokov Ashmore in Cartier sredi aprila ustanovile posebno delovno skupino, v kateri sodelujejo avstralski mejni organi in obrambne sile. Cilj je preprečiti nezakonit ribolov. Tudi Indonezija je podobno kot Avstralija začela z evalvacijo svojih ribiških območij, saj so nekatera že močno izropana.
Boj proti kriminalu
Indonezija je po zažigu zagrozila s suspenzom skupne patrulje indonezijske in avstralske mornarice, a si je hitro premislila. Vzrok za to bi naj bila poleg obiska zunanje ministrice Marise Payne v Džakarti tudi avstralska donacija več milijonov odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. Indonezija in Avstralija kljub še nedoločenemu delu dolge morske meje, ki občasno povzroča spore, dobro sodelujeta. Oktobra letos sta mornarici obeh držav sodelovali na skupni petdnevni vojaški vaji, imenovani AUSINDO CORPAT 2021, ki je potekala na morski meji obeh držav. Poleg deljenja izkušenj je bil eden od ciljev vaje tudi promoviranje stabilnosti v širši regiji in spoštovanje mednarodnega prava.
Strah pred jedrsko zimo
Geopolitična vloga Indonezije je zaradi strateške lokacije med Južnim Kitajskim morjem in Avstralijo čedalje pomembnejša. Spomnimo, 15. septembra so Avstralija, Velika Britanija in Združene države Amerike podpisale obrambni sporazum AUKUS. V okviru tega sporazuma bo med drugim avstralska mornarica v prihodnje imela podmornice na jedrski pogon. Indonezija je ob podpisu sporazuma izrazila obžalovanje, saj gre po njihovem mnenju za nadaljevanje oboroževalne tekme. Vse strani je poklicala k spoštovanju konvencije Združenih narodov o mednarodnem pomorskem pravu. Indonezija se je pri tem znašla v nekoliko kočljivem položaju, saj poskuša ohraniti politiko nevtralnosti, hkrati pa je ekonomsko povezana s Kitajsko. Skrbi jih, da bodo podmornice plule skozi njihove vode. V zadnjih letih so sicer v tamkajšnjih vodah našli več kitajskih podvodnih dronov, kar je nekoliko povečalo nezaupanje prebivalstva do Kitajske.
Avstralske vode so po površini večje od celotnega kopnega dela države, kar predstavlja velik zalogaj za nadzor, pri katerem si oblasti pomagajo tudi z letali. Koordinacija s sosednjimi državami je korak v pravo smer. V oči pa bode, da indonezijske oblasti po poročanju tujih medijev še niso storile dovolj, da bi odpravile posledice ciklona, kar marsikoga še danes sili v ta dejanja. Avstralske oblasti naj bi še pripravljale oglasno kampanjo, s katero bi opozarjali indonezijske ribiče in jih s tem poskušali odvrniti od vstopa v njihove vode.
Avtor: Klemen Pucko
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
