Od 17. do 20. novembra lani je v Mendozi potekalo I. vseslovensko srečanje in VII. martinovanje. Martinovanje v Mendozi se drži slovenske tradicije, saj se zaradi podnebnih razmer tam trgatev začenja šele marca in takrat Argentinci praznujejo svojo »vendimio« ali trgatev oziroma novo vino.
Slovenski begunci, ki so po drugi svetovni vojni bežali pred komunistično revolucijo in so leta 1948 stopili na argentinska tla, so se morali prilagoditi novemu, neznanemu svetu, tujemu jeziku, iskati zaposlitev in streho ter vse potrebno za začetek novega življenja. Kljub težkim okoliščinam niso pozabili na mater domovino, na šege in navade in so se že isto leto začeli zbirati. Ustanovili so pevski zbor, ki je olepšal prvi božični večer na tujih tleh. Od takrat je minilo 73 let in prav to skupino Slovencev še danes vsi poznajo kot Društvo Slovencev v Mendozi. Mendoza je prepoznavna provinca v Argentini, je dežela sonca in dobrega vina.
Vseslovensko srečanje
Ker je tokratno veliko zborovanje trajalo kar polne štiri dni, je bilo za njegovo pripravo potrebnih več složnih moči. Organizatorji so bili Slovensko društvo v Mendozi, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu, Slovensko-argentinska gospodarska zbornica, Joze Šmon, častni konzul RS v Mendozi, in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Namen srečanja je bila utrditev vezi med rojaki slovenskega rodu, ki živijo po svetu s Slovenijo in slovenstvom, udeležili pa so se ga Slovenci iz Urugvaja, Čila, Brazilije, iz daljne Kanade in iz Argentine, med pomembnejšimi gosti pa lahko omenimo ministra za Slovence v
zamejstvu in po svetu Mateja Arčona in ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika, ki je pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za Slovence v zamejstvu in po svetu. Iz urada sta bili navzoči še Suzana Martinez, državna sekretarka, in Anja Lorenzetti, vodja kabineta. Navzoči so bili tudi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini Alain Brian Bergant z vsem osebjem veleposlaništva, predsednika Zedinjene Slovenije in Slovenske kulturne akcije ter predstavniki argentinskih in slovenskih ustanov.
Slovenski večer
V okviru praznovanja se je skupina obiskovalcev 17. novembra odpeljala na izlet v Ande, minister Arčon pa se je sešel z namestnikom župana Mendoze. Sledilo je srečanje z guvernerjem ter ministrico za kulturo in turizem province Mendoza. Arčon je obiskal Trg Republike Slovenije, ki ima slovenske simbole: zastavo, sliko Marije Pomagaj, kozolec itd. Popoldne je minister obiskal vinsko klet Catena Zapata, se udeležil poslovne konference in si ogledal podjetje IMPSA s predstavniki Slovensko-argentinske gospodarske zbornice SLOAR. Uradno odprtje I. vseslovenskega srečanja v Mendozi je bilo tega dne zvečer na trgu Independencia, kjer so posebej za to priložnost osrednjo fontano osvetlili v barvah slovenske zastave. Slišala se je argentinska in slovenska himno ter nekaj slovenskih pesmi, predvsem skladb Slavka Avsenika. Lepo je bilo videti, kako so se mimoidoči za trenutek zagledali v fontano plešočih voda ob slovenski glasbi in barvi. V Teatru Independencia pa je bil Slovenski večer z bogatim kulturnim programom. Po govorih in pozdravih so nastopili Mendoški zbor, Mendoški oktet, otroški zbor Škrjančki, zbor Slovenske šole Antona Martina Slomška, folklorni skupini Mendoški nageljni in Mladika. Na koncu so na oder stopili še člani ansambla Lun’ca iz Slovenije ter zapeli in zaigrali nekaj skladb. Bil je večer polnega navdušenja.
Tradicionalni slovenski zajtrk
Naslednji dan,18. novembra, je skupina obiskovalcev šla na vodeni izlet po Mendozi, predstavniki pa so obiskali Slovensko šolo Antona Martina Slomška in se družili z učenci v okviru projekta tradicionalni slovenski zajtrk. Popoldne je potekala poslovna konferenca, na kateri so bili navzoči slovenski gospodarstveniki, Gospodarska zbornica Primorske, predstavniki argentinskega ministrstva za gospodarstvo in energijo, Fundacije ProMendoza in mendoške borze. Cilj tega srečanja je bil okrepiti vezi med podjetniki in analizirati obstoječe možnosti za večje sodelovanje med Slovenijo in Argentino. V večernih urah, v okviru organiziranega martinovanja, je bila priložnost za degustacijo argentinskih in slovenskih vin, ki jo je vodil enolog slovenskih korenin Ernest Bajda. Sledila je zakuska za vse navzoče v prostoru, imenovanem La Enoteca, ki velja za center vina, v katerem so se izobraževali prvi vinski strokovnjaki Argentine in Latinske Amerike, bila je vzorčna vinska klet leta 1899. Še danes priča o vinarski praksi, ki vključuje najsodobnejšo tehnologijo in opremo tistih časov.
Vinski turizem
Tretji dan srečanja je bil posvečen vinskemu turizmu. Udeleženci so obiskali vinsko klet Doña Paula. Na vodenem izletu po prestižni kleti, kjer so spoznali, kako vino dobi pravi okus in kvaliteto, so pokusili tradicionalni asado (meso, pečeno na žaru, op. p.) z argentinskim vinom. Popoldne je bil kulturni program s folklornimi plesi in nastopom ansambla Lun’ca. Naslednji dan, 20. november, se je končal v prijetnem objemu argentinskega sonca, ko so se udeleženci zbrali v mendoški stolnici, kjer je bila zahvalna sveta maša in blagoslov vina. Mašo je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je lepo nagovoril vse navzoče. Sledilo je praznovanje v prostorih slovenskega društva, ki so bili posebej okrašeni in pripravljeni za to priložnost. Postavljene so bile stojnice z ročnimi izdelki in drugo raznoliko ponudbo, na razpolago je bila tudi hrana in pijača. V okviru kulturnega programa so nastopili folkloristi z Mendoze in Buenos Airesa, veselje sta prinesla ansambel bratov Nemanič in ansambel Lun´ca. Sledile so pozdravne
in zahvalne besede. Minister Arčon je svoj nagovor navezal na besede škofa Jamnika pri sveti maši in izrazil priznanja raznim društvom ob praznovanju okroglih obletnic ter se zahvalil za organizacijo prvega vseslovenskega srečanja. Vse lepo kar prehitro mine in proti večeru so sledili samo še močni objemi z željo, da bi se v prihodnje še izvedla taka srečanja, ter s hvaležnostjo za gostoljubje in prijaznost vseh Mendoščanov, ki so zaslužili posebno pohvalo za organizacijo tega edinstvenega praznovanja.
Avtor: Damian Ahlin
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
