V letu 2022 so se ilegalne migracije stopnjevale v Slovenijo in v Evropo, kjer multikulturni talilni lonec vse bolj vre. V Zahodni Evropi smo videli nove migrantske izgrede in celo umore. Medtem je slovenska vlada odstranila ograje na južni meji in kasneje očitno odpoklicala z meje tudi vojsko.
Množične migracije so se v letu 2022 stopnjevale, znova smo doživeli več incidentov, ki so jih povzročili migranti. Politični razred Evropske unije kljub temu še vedno tišči glavo v pesek ali pa se dela, da množične migracije sploh niso težava, saj ima pri tem lastne interese. V drugem mesecu prejšnjega leta je vojna v Ukrajini sprožila tudi val beguncev iz Ukrajine, ki je obremenil mnoge evropske države, čeprav je hkrati pokazal, da obstajajo velike razlike med resničnimi begunci, ki so evropskega izvora, in ekonomskimi migranti iz tretjega sveta. Morda zaradi migracij niti ni tako presenetljivo, da sta se tako Italija kot deloma tudi Švedska na volitvah obrnili bolj v desno. Vse več ljudi nasprotuje temu propadlemu eksperimentu prisiljenega multikulturalizma, vendar pa trenutne elite nimajo posluha za običajnega človeka. Bili smo priča tudi grozljivemu umoru šolarke Leonie v Parizu in umoru šolarke v Nemčiji. Obe sta bili žrtvi zgrešene migracijske politike. Če bi lahko domnevali, da bodo države, ki še niso v tolikšni meri »kulturno obogatene« z eksotičnimi tujci iz globalnega juga kot zahodnoevropske družbe, videle v tamkajšnjem kaotičnem dogajanju opozorilo, to vsaj za novo slovensko levoliberalno vlado ne velja, saj je bila zaradi ideoloških razlogov v juliju porušena ograja na južni meji, ki je vsaj deloma »zavirala« nezakonite migracije v našo domovino.
Leva vlada stopnjuje migracije?
V lanskem letu sta bili znova močno obljudeni zahodnobalkanska in sredozemska migrantska pot. V Sloveniji so postali tavajoči migranti ob hrvaški meji za domačine vsakdanji pojav, najbolj obremenjeni z njimi pa so bili koprski policisti in policisti v Brežicah. Do konca novembra je bilo tako obravnavanih kar 27.224 nezakonitih migrantov, kar je bilo skoraj dvesto odstotkov več kot v letu 2021 v istem času. Glede na to smo lahko upravičeno zaskrbljeni, kaj nas čaka v tem letu. Največ je bilo Burundijcev, Afganistancev in Indijcev, zaradi vojne v Rusiji pa se je ob koncu leta pojavilo tudi precejšnje število ruskih državljanov med ilegalci, verjetno ljudi, ki bi se radi izognili vpoklicu. Prošnje za mednarodno zaščito so se povečale kar za 436,7 odstotka. Pojavili so se tudi neuradni podatki, naj bi se bili po nastopu nove vlade na balkanski poti v Bosni začeli pojavljati letaki »Slovenija je svobodna«, da se torej znova splača hoditi v Slovenijo, saj se ograje odstranjujejo. Prav tako naj bi bila v azilnih domovih velika gneča in pomanjkanje prostora. Zaradi tega, ker je balkanska pot znova priljubljena pot migrantov in tihotapcev, so Srbija, Madžarska in Avstrija sklenile sporazum o skupnem ustavljanju nezakonitih migracij. Med drugim se je Srbija zavezala, da bo svoj vizumski režim uskladila z Evropsko unijo in preprečila, da bi jo migranti še naprej izkoriščali za odskočno desko. V Srbiji je bilo v drugi polovici leta na balkanski poti precej živahno, saj so v enem primeru policisti odkrili pri migrantih določeno količino orožja, v drugem primeru pa je prišlo blizu madžarske meje na srbski strani kar do strelskega obračuna med migranti.
Kaj se dogaja na južni meji?
Vladna odločitev, ki se je izkazala za katastrofalno, je naletela na stroge kritike iz opozicije. Poleg tega je vlada tudi na tiho in brez obveščanja javnosti sprejela še eno, v času stopnjevanja nerazumljivo odločitev, da umakne vojsko z meje s Hrvaško. Na to se je odzval poslanec iz vrst Slovenske demokratske stranke Branko Grims, ki je na vlado o tem tega naslovil poslanska vprašanja. Opozoril je, da se je stanje na področju varovanja slovenske meje pred nedovoljenimi vdori tujcev poleti in jeseni močno poslabšalo. Nadaljeval je, da smo priča problematiki zlorab azilnega postopka, na kar je lani večkrat opozorila tudi policija. »Da je bila za hrbti državljanov na hitro očitno sprejeta že dokončna odločitev o umiku, potrjujejo izjave nekaterih visokih oficirjev o ukinjanju TOS ob južni meji in dana navodila, da vojakov po 23. 12. 2022 na mejo ne napotujejo več,« je poudaril in dodal, da napake pri varovanju slovenske meje pred vdori ilegalnih migrantov davkoplačevalce veliko stanejo. Po uradnem izračunu računskega sodišča namreč mesečno vsak nezakoniti migrant stane Slovence kar 1.970 evrov. Zato je med drugim od vlade zahteval odgovore o tem, kdo je sprejel sklep o umiku vojske, ali umik velja za vse, kako namerava slovenska vlada varovati mejo v prihodnosti, če je že ocenila stroške zaradi drastično povečanega vdora ilegalnih migrantov, in kakšni bodo stroški ilegalnih migracij ter s tem povezanih zlorab azilnega postopka. Vsekakor gre za stvari, ki si jih vsak slovenski davkoplačevalec zasluži vedeti.
Naval migrantov čez Balkan in Sredozemlje
Kot poroča Frontex, je bilo v prvih enajstih mesecih lanskega leta zabeleženih 308.000 nezakonitih vstopov na območje EU. Ta številka je od leta 2021 poskočila za 68 odstotkov, kar 45 odstotkov vseh nezakonitih prehodov zunanje meje EU pa so zabeležili na balkanski poti. Tudi sredozemska migrantska pot je še vedno dejavna; po njej je do 18. decembra 2022 v Evropo prispelo 151.057 migrantov. Od tega jih je prispelo največ v Italijo, kar 98.666. Seveda pa je z novo konservativno vlado Italija že začela s spremembami migrantske politike. Ob tem se je njena soseda Francija soočala z migrantskimi izgredi. Svetovno prvenstvo v Katarju nam je namreč dalo vedeti, da je integracija le iluzija, saj so po Franciji, Belgiji, Španiji in Italiji ob zmagah in porazu Maroka divjali maroški migranti, kar je v Franciji terjalo tudi smrtno žrtev. Napadi na policiste, zažiganje avtomobilov, razbijanje, nasilje … to je slika »jedrne« multikulturne Evrope pod vodstvom bruseljskega globalizma. Če se vlade držav, kot sta Madžarska in tudi Poljska, tega očitno zavedajo in so skeptične do sprejemanja hord migrantov z drugih celin, pa slovenska vlada, kot kaže, v tem ne vidi težav.
Ob koncu leta novi izgredi v Franciji
Da bi videli, kam vodi multikulturalizem ter kako se lahko konča dobrodušna politika odprtih mej in sprejemanja migrantov, ne potrebujemo časovnega stroja. Upokojeni francoski generali so že leta 2021 opozarjali, da lahko vse to pripelje do državljanske vojne. Prizori, ki so se ob koncu leta 2022 odvijali na ulicah Pariza, pa so prav res spominjali na spopade, ki lahko prerastejo v pravo etnično vojno. Če so Francozi mislili, da si po neredih maroških »navijačev« lahko vsaj malce oddahnejo, so se očitno motili. Potem ko je neki moški konec decembra začel streljati v središču Pariza – šlo naj bi za neko kurdsko četrt –, so izbruhnili nasilni izgredi in protesti tamkajšnjih Kurdov. Napadalec naj bi bil starejši belec, ki je v svojem strelskem pohodu ubil tri osebe in tri ranil, kurdski migranti pa so se podali na ulice v spopade s policisti, zažigali avtomobile in razbijali vse, kar jim je prišlo pod roke. Če so pri nas osrednji mediji poročali o »rasističnem napadu« v Parizu, ni bilo o nasilnih odzivih migrantov ne duha ne sluha. Spomnimo, po umoru dvanajstletnega dekleta Leonie v Parizu, ki jo je ubila alžirska migrantka, so se tudi Francozi podali na ulice s transparenti in z vzkliki, kot je običajno za demonstracije. Ni bilo zažiganja, spopadov s policijo ali uničevanja. Sedaj, ko je nekdo, ki se je očitno zaradi frustracij, ki so posledica življenja v multikulturni družbi, zatekel k nasilju, migranti, tokrat Kurdi, takoj odgovarjajo z nasiljem. Ne glede na to, kdo strelja in kdo krvavi, so tovrstni napadi posledica življenja v multikulturnih družbah, ki postajajo vse bolj nasilne in nefunkcionalne.
Avtor: Andrej Sekulović
Tekst je bil prvič objavljen v tedniku Demokracija
