Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch se je mudila na delovnem obisku pri Slovencih v spodnji Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, 31. 10. pa je obiskala Slovence v Videmski pokrajini, kjer se je srečala tudi z županjo Rezije Anno Micelli.
Med obiskom v Ziljski dolini je bilo največ govora o ohranjanju slovenskega jezika, spoštovanju dvojezičnosti in o problematiki dvojezičnih osnovnih šol, saj pouk v teh šolah ne poteka ravno po pričakovanjih. Starši med drugim pogrešajo živo navzočnost slovenskega jezika v vsakdanjem govoru. Ministrica Helena Jaklitsch se je srečala s Slovenci v Gorjah, Bistrici na Zilji, na Blačah, na Brdu in Zahomcu ter se jim zahvalila za trud, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete v Ziljski dolini. Spodbudila jih je k vztrajanju ter medsebojnemu sodelovanju in povezovanju, četudi v manjših skupinah. Bistvo se namreč skriva v kakovosti in ne količini, hkrati pa jim je zagotovila podporo slovenske države. V Gorjah se je srečala z družino Mešnik in s tamkajšnjim župnikom Stankom Trapom, edinim slovenskim duhovnikom, ki je kljub visoki starosti še vedno steber tamkajšnje slovenske kulture ter si že desetletja prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in ziljskega narečja v tej dolini, saj oskrbuje kar štiri dvojezične župnije – Bistrico na Zilji, Brdo, Gorje in Melviče – in tako zagotavlja bogoslužje v slovenskem jeziku.
Ohranjanje identitete
Na Brdu je ministrica obiskala rojstno hišo skladatelja, organista in pedagoga Antona Jobsta (1894–1981) in položila cvetje na grob Franca Grafenauerja (1860–1935), nekdanjega slovenskega državnega in deželnega poslanca ter enega najpomembnejših borcev za pravice koroških Slovencev. Sledil je obisk športno-kulturnega centra v Zahomcu – »Šiše«, kjer se je ministrica srečala s slovenskimi zastopniki v občinskem svetu, predstavniki slovenskih društev in z aktivnimi posamezniki iz Ziljske doline. Športno društvo Zahomc s 140 člani in 25 aktivnimi športniki deluje na različnih področjih, najbolj pa je prepoznavno po smučarskih skokih. Slovensko govorečih članov je vedno manj, a se trudijo ohranjati slovenski jezik tudi med vadbo. Slovensko prosvetno društvo Zila pa si predvsem prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in ziljskega narečja z zbiranjem in izdajanjem ljudskih pesmi ter slovenske identitete z evidentiranje ledinskih in hišnih imen. Prav posebej pa ziljsko narečje goji mlado društvo Tri rožice na Zilji, ki ga vodita zakonca Martin in Tanja Domenig Čertov. V Ziljski dolini delujeta še Kvintet Krnica in Kvartet Oisternix.
V Videmski pokrajini
Videmsko pokrajino je ministrica Jaklitscheva obiskala 31. oktobra in v luči praznika vseh svetih v Bardu obiskala grob Viljema Černa, zavednega Slovenca in kulturnega delavca, se udeležila spominskih slovesnosti, na katerih sta bila tudi župan občine Bovec Valter Mlekuž in župan občine Kobarid Marko Matajurc, ter položila vence v Čedadu in Reziji, kjer se je srečala tudi z županjo občine Anno Micelli. V Bardu je ministrico sprejela predsednica Centra za kulturne raziskave Luisa Cher; tudi pogovor z županjo Rezije Anno Micelli je bil vsebinsko bogat, saj sta govorili o potencialih Rezije, projektih in načrtih za prihodnost. Občina Rezija dobro sodeluje z obmejnimi slovenskimi občinami, zlati z Bovcem na področju turizma. Do Rezije bi radi pripeljali kolesarsko pot Alpe–Adria in okrepili povezave z Učjo, najmanjšo, a pomembno vasjo. Poleg tega so potrebne izboljšave telefonskega omrežja in zagotavljanje šolanja otrok v Reziji. Županja je ministrici še na kratko predstavila delo medobčinske zveze osmih občin na območju med Trbižem in Možacem, kjer je prav ona kot ena od treh članov izvršnega odbora pristojna za projekte, povezane z manjšinskimi jeziki. Ministrica Jaklitscheva se je županji Micellijevi zahvalila za odlično delo in za naklonjen odnos do slovenske skupnosti na tem območju in z veseljem sprejela povabilo za sodelovanje pri iskanju idej za nove projekte, ki bi pripomogli k prepoznavnosti manjšin in medsebojnemu povezovanju.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
