Piše: Álvaro Peñas in José Papparelli
V zadnjih nekaj tednih se je pojavilo nekaj presenetljivih poročil o morebitnem zbližanju med stranko La Lega Mattea Salvinija in Evropsko ljudsko stranko. Moč mehča prepričanja in zdi se, da je prisotnost stranke La Lega v vladi Maria Draghija nekatere strankarske voditelje zapeljala k “zmernosti”. Prejšnjo sredo je Giancarlo Giorgetti, minister za gospodarski razvoj, namestnik zveznega sekretarja La Lige in številka dve stranke, v intervjuju z Brunom Vespo v oddaji “Porta a Porta”, najbolj gledani politični oddaji na italijanski televiziji, pozval k evropskemu preobratu. Takšen “evropski preobrat” ne bi pomenil nič drugega kot odmik od suverenistov, demoniziranih Madžarov in Poljakov ter zbližanje s politično korektnimi stališči Evropske ljudske stranke.
Naslednji dan je imela La Lega izredno zasedanje, na katerem je Matteo Salvini ponovno potrdil svojo zavezanost konservativni in patriotski desnici ter odločno zavrnil vsakršno morebitno zbliževanje z Evropsko ljudsko stranko, stranko, ki je po Salvinijevih besedah popolnoma levičarska in zagovarja enake politike kot socialisti: “Pridružitev Evropski ljudski stranki je nepredstavljiva, saj se je podredila levici. Politični premik, zaradi katerega EPP “še nikoli ni bila tako šibka”. Po srečanju je Giorgetti v celoti podprl Salvinija in dal vtis, da je vprašanje rešeno. Kljub temu je Salvini pozval k sklicu nacionalne konference 11. in 12. decembra, na kateri bi opredelili dolgoročno usmeritev stranke.
Toda uradne izjave so eno, realnost pa drugo, in zdi se jasno, da “zmerni” sektor La Lige vprašanja ne šteje za rešeno. Le tako si lahko razlagamo oster odziv Mattea Salvinija prejšnjo soboto med dnevom politične šole: “Rekli so mi: ‘Vstopiti moraš v Ljudsko stranko’. Poglejmo… Vstopim, kamorkoli hočem. Ali grem noter, ali grem ven, ali se dotaknem telefona, kot triki na noč čarovnic? Toda ali se lahko odločim? Če desno sredino v Italiji in Evropi zasužnjuje levica, moja naloga ni, da izvajam, kar hočejo oni, ampak da ustvarim alternativo in da je desna sredina spet ponosna nase. Konservativna, liberalna (*), revolucionarna in konstruktivna. In pri tem bo vedno najpomembnejši moj odnos s Silviom Berlusconijem in Giorgio Meloni.” Nujna omemba njegovih zaveznikov, s katerimi ima kljub neuspehu na občinskih volitvah še naprej večino v vseh anketah za splošne volitve.
Salvini ima zelo jasno predstavo o tem, v katero smer naj gre La Lega, v začetku prejšnjega tedna pa se je prek videokonference sestal z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom in poljskim premierjem Mateuszom Morawieckim. Srečanje je bilo del pogovorov o oblikovanju nove evropske politične skupine, ki bi lahko združila evropske konservativne in patriotske sile. Nova formacija, ki se je začela oblikovati z izjavo o prihodnosti Evrope, ki so jo julija podpisale stranke, kot so Nacionalni shod Marine Le Pen, VOX, Fratelli d’Italia in avstrijska FPÖ. Z drugimi besedami, s strankami, ki pripadajo evropskima skupinama Identiteta in demokracija (ID) ter Evropski konservativci in reformisti (ECR), ki se jim je pridružil Fidesz, ki je zapustil EPP, in ki bi v prihodnosti lahko vključevale druge konservativne stranke iz srednje in vzhodne Evrope, ki so trenutno v EPP, vendar ne delijo progresivnega navdušenja svojih zahodnih kolegic. Skupina, ki bi se lahko uprla globalistični in protinacionalni politiki EU, predvsem pa bi lahko naredila veliko škode pooblaščenki socialistov, Evropski ljudski stranki. Kot je aprila poudaril Viktor Orban, so milijoni Evropejcev po kompromisu ljudske stranke z levico ostali brez ustreznega in učinkovitega političnega zastopstva v Evropi.
Zadnji, ki se je vključil v razpravo, je bil Lorenzo Fontana, evropski poslanec iz stranke La Lega in ena ključnih osebnosti te organizacije, ki je v ponedeljek dal intervju za časnik “La Verità”: “La Lega ni dolžna ugajati glavnemu toku. Lega pomeni pogum za sodelovanje, tudi s tistimi, ki niso všeč mainstream medijem, kot sta Madžarska in Poljska, da bi zgradili drugačno Evropo, ki bo pripadala ljudem. Fontana, ki se opredeljuje kot “identitarist”, je odločno podprl Salvinijevo stališče: “Lega ni sredinska stranka”.
Jasno je, da Lega trpi zaradi notranje razdeljenosti glede ideoloških in strateških vprašanj. V tem smislu bosta lik in vloga njenega Mattea Salvinija odločilna ne le za italijansko, temveč tudi za evropsko politiko. Dogodki in čas bodo pokazali, kako se bo končal ta “upor zmernih”, gotovo pa je, da je La Lega zaradi vključitve v Draghijevo vlado izgubila moč in podporo ljudi ter da je premik v sredino ugoden le za podpornike Bruslja in njegove globalistične politike. Zaradi teh “strankarskih kriz” in tistih, ki se bodo nedvomno pojavile v prihodnjih letih, je enotnost evropskih patriotov, ki jo zagovarjajo Orbán, Salvini in Morawiecki, še toliko bolj nujna.
(*) V Italiji se liberalni politični koncept nanaša na varovanje svoboščin in pravic državljanov pred vmešavanjem države na splošno in ne na laissez-faire ali “nevidno roko, ki sama uravnava trg”, ekonomski koncept, znan kot libertarizem.
Vir: El Correo de España