Minuli četrtek, 18. februarja, se je ministrica Helena Jaklitsch na Tržaškem srečala z vodstvom Zadružne kraške banke Trst Gorica, Kmečke zveze in Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) ter si ogledala pražarno PrimoAroma in sirarno Zidarič.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu se je najprej ustavila v Zadružni kraški banki Trst Gorica na Opčinah, ki sicer deluje že 114 let. Sprejela sta jo predsednik upravnega odbora banke Adriano Kovačič in generalna direktorica Emanuela Bratos s sodelavci. Banka, ki ima po Tržaškem in Goriškem razpršenih 14 poslovalnic, je zelo uspešna, poleg tega pa banka dosledno posluje tudi v slovenščini in zaposluje slovenske kadre. Pomaga dejavnostim slovenske skupnosti in jih finančno podpira: financira mnoge dobrodelne dejavnosti in sponzorira vrsto dogodkov s področja kulture, izobraževanja, športa, sociale in vere, rekreacije in mladinskega športa. V izrednih okoliščinah, ki jih je prinesla epidemija, je skupaj s SDGZ vzpostavila zelo dobro sprejet projekt Digitalna šola v Italiji. Namen projekta je bil dati podporo šolam in družinam pri šolanju na daljavo z zagotavljanjem računalnikov, z zagotavljanjem podpore IKT in s postavitvijo podpornega spletnega portala. Banka vsako leto podeljuje tudi štipendije najuspešnejšim mladim, zato se je ministrica Jaklitscheva zahvalila obema ustanovama za podporo slovenski manjšini in pohvalila, da so ohranili rabo slovenskega jezika tudi po združitvi v skupno zadružno skupino.
Izzivi kmetijstva
Kmečka zveza, s katere vodstvom in predstavniki se je tistega dne srečala ministrica, kot stanovska organizacija kmetov s svojo dejavnostjo pokriva obmejno območje, kjer so Slovenci zgodovinsko naseljeni: od Milj do Kanalske doline. Stvarnost in izzive, s katerimi se soočajo, je ministrici predstavil predsednik Kmečke zveze Franc Fabec in dejal, da je zelo pomembno, da ostane zemlja v rokah Slovencev. Eden od udeležencev srečanja pa je poudaril, da »imaš drugačen čut za narodnost, če imaš lastno zemljo«. V vseh teh letih se je število kmetij sicer zmanjšalo, a Slovenci na tem območju še vedno verjamejo, da je mogoče kaj storiti tudi na tem področju. Dober zgled je Benečija, kjer jim je v zadnjem obdobju uspelo obuditi kar sto kmetij. Najbolj nujna je vzpostavitev svetovalne službe, ki bi lahko članom Kmečke zveze, ki jih je več kot 600, ponudila dobro strokovno pomoč. V Italiji podobne svetovalne službe za kmetovalce ni, izziv in večkrat tudi ovira za razvoj kmetij je vključenost večjega dela tega območja v Naturo 2000. Povedali so še, da Kmečka zveza pri svojem delu dosledno uporablja slovenski jezik ter da sta se pozornost in sodelovanje Slovenije v zadnjih letih tudi na področju kmetijstva v zamejstvu povečala. Želijo si še nadaljnje krepitve sodelovanja in podpore matične Slovenije, predvsem na področjih, kot so uveljavljanje skupnega čezmejnega prostora, vključevanje v čezmejne projekte kot tudi zaščita proizvodov, kot so prosekar, vitovska, rebula, ki so del slovenske kmetijske tradicije. Ob vsem povedanem je Helena Jaklitsch poudarila, da se zaveda velikega pomena kmetijstva za ohranitev slovenske narodne skupnosti na tem območju, in se zahvalila Kmečki zvezi za prizadevanje in pomembno opravljeno delo. Kot je še dejala, je zelo pomembno, da bi se zamejski kmetje še tesneje povezali s slovenskimi kmetijskimi strukturami in da bi vztrajali, naj tudi kmetijstvo postane temeljna tema manjšinskih pogovorov, kot sta to kultura in šolstvo.
Čezmejno sodelovanje
Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) v Trstu, kjer se je nato mudila ministrica, vse od leta 1946 povezuje in zastopa slovenske podjetnike v Italiji. Je edina stanovska organizacija, ki pozna in obvlada dva zakonska sistema, dva jezika in dva kulturna pristopa, zato je njihov servis zelo pomemben za slovenske gospodarstvenike iz tamkajšnje manjšine pa tudi za tiste gospodarstvenike iz Slovenije in Italije, ki jih zanima vstop na trg sosednje države. Poseben poudarek je zato namenjen čezmejnemu delovanju. Pri združenju pripravljajo na realnem stanju temelječ Razvojni model za gospodarstvo v obmejnih območjih. Ministrici so ga predstavili predsednik SDGZ Roberto Frandolič, direktor Andrej Šik in drugi člani vodstva ter govorili še o projektih Interreg, povezovanju v okviru Slovenske globalne poslovne povezave in o projektu pripravništva ter sodelovanja z gospodarskimi strukturami v matici. Vsi, ki so se tega dne srečali z ministrico Jaklitschevo, pa so omenili težave s pridobivanjem primernih kadrov z znanjem slovenščine, za slovensko manjšino pa je pomembno tudi zagotavljanje dobrih in dostojno plačanih delovnih mest, saj bodo mladi le tako ostajali v teh krajih.
Na kraški planoti
Sledil je še popoldanski del obiska, med katerim se je ministrica Jaklitscheva mudila v pražarni PrimoAroma. Tu jo je sprejel Fabrizio Polojaz, član ožjega predsedstva SDGZ ter predsednik društva Associazione Caffe’ Trieste in ji razkazal proizvodni obrat v Zgoniku nad Trstom, kjer pridelujejo italijanske mešanice za espresso, predstavil pa ji je tudi postopek praženja kave. V pražarni PrimoAroma kavo distribuirajo po Italiji in izvažajo v osemnajst držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Ugledno društvo Associazione Caffe’ Trieste pa že 130 let združuje trgovinska in industrijska podjetja v Trstu. Ob koncu obiska si je kot zadnjo ministrica ogledala še sirarsko kmetijo Zidarič, ki je
primer odlične prakse uspešne in tehnološko moderne kmetije. Je večkrat nagrajena, priznana in zelo cenjena kmetija s povsem avtomatiziranim sistemom molže, imajo pa tudi sončno elektrarno in bioplinarno. Kmetija Zidarič leži na kraški planoti, njihov najznačilnejši proizvod pa je sir z imenom jamar. Njegova posebnost, iz katere izvira tudi ime, je staranje, ki poteka v 70 metrov globoki kraški jami nedaleč od kmetije. Veliko jamarja prodajo na osmicah in z direktno prodajo, izvažajo pa ga tudi v tujino.
Avtor: Lucija Kavčič
Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija
