Žan Žalec: »Medijskega linča se ne bojimo, ker vemo, da smo na strani resnice in pravice«

Žan Žalec je eden od ustanovnih članov Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je tudi izdajatelj Nacionalne tiskovne agencije. Zaradi svojih domoljubnih dejavnosti sta se tako on kot celotno društvo soočala z različnimi obtožbami »širjenja sovraštva« in s klevetami, ki jih širijo levi osrednji mediji. Z njim smo se pogovarjali o poskusu prepovedi društva, napadih osrednjih medijev in o drugih aktualnih temah.

Ste eden od ustanovnih članov Društva za promocijo tradicionalnih vrednot, ki je dobilo tudi status nevladne organizacije, kar je močno razburilo levičarje. Povejte nam kaj o ustanovitvi društva, njegovih glavnih namenih in dejavnostih.

Žalec: Drži, skupaj s še dvema soustanoviteljema smo 5. marca 2019 ustanovili Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot. Namen ustanovitve društva je bil združevanje ljudi, ki imajo interes delovati na področju tradicionalnih družinskih vrednot ter ohranjanju kulturne identitete Slovenije in njenih prebivalcev. Glavna cilja društva ob ustanovitvi sta bila povezovanje ljudi, ki želijo sodelovati pri raziskovanju kulturne dediščine Slovencev, ter vzpostavitev platforme za izmenjavo mnenj, izkušenj in dobrih praks s področja našega delovanja. Društvo se ukvarja z mnogimi zadevami, v statutu imamo opredeljenih kar 35 dejavnosti iz SKD (Standardna klasifikacija dejavnosti). Kot najpomembnejše dejavnosti bi izpostavil izdajanje knjig, obratovanje spletnih portalov in dejavnost tiskovnih agencij. Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je založnik dveh knjižnih uspešnic, ki sta v spletni knjigarni vseknjige.si med najbolje prodajanimi. Naša prva knjiga je celo najbolj prodajana knjiga založbe Nova obzorja. Društvo pa je tudi izdajatelj spletnega medija Nacionalna tiskovna agencija, a se v uredniško politiko tega medija ne spušča in ga ne nadzira. V sklopu delovanja društva organiziramo delavnice, predavanja in okrogle mize o kulturni identiteti Slovencev in raziskovanju kulturne dediščine.

Dotakniva se že omenjenega ogorčenja levih nevladnikov in Sorosovih plačancev nad tem, da ima tudi vaše društvo status NVO. Kako komentirate njihove proteste proti društvu in poskuse, da se društvo prepove?

Žalec: Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je status nevladne organizacije v javnem interesu prejelo 28. 5. 2021. Društvo izpolnjuje vse zakonske pogoje za pridobitev tega statusa. V tem kontekstu bi rad poudaril, da ministrstvo nima zakonske podlage, da prejete vloge za status NVO obravnava glede na vsebino, saj bi bile podelitve statusov v tem primeru odvisne od politične opcije na oblasti. Status se podeli, če društvo izpolnuje »birokratske oz. tehnične« kriterije. Našo trditev podpira tudi direktor CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij) Goran Forbici, ki je pred kratkim medijem razložil, da naše društvo izpolnuje vse pogoje za pridobitev statusa, torej so nam ga na ministrstvu morali podeliti. Forbici še poudarja, da si nihče ne želi živeti v državi, kjer bi minister odločil drugače, kot določa zakonodaja, s čimer se absolutno strinjamo. Želimo, da za nas veljajo enaki zakoni in »enaki vatli« kot za preostale NVO, predvsem tiste s sedežem na Metelkovi ulici 6.

 O tem, da je društvu treba odvzeti status, je bila sklicana celo izredna seja.

Žalec: To, da se celotna država, vključno z mainstream mediji, ukvarja s statusom javnega interesa nekega majhnega društva s tremi člani, je smešno. Odvzem statusa javnega interesa nima nobene zakonske podlage. Javno napovedujemo, da se bomo, če nam bo katera od prihodnjih vlad želela odvzeti status, prek odvetniške službe pritožili na upravno sodišče. Prav tako bomo v primeru želje nezakonitega odvzema statusa zahtevali revizijo vseh podelitev NVO, do česar imamo pravico po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je 17. 8. 2021 na Vrhovno državno tožilstvo RS vložila zahtevo, da se Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot prepove oziroma se izbriše iz registra društev. Vrhovno sodišče je zahtevo PMVD obravnavalo na Oddelku za civilne in upravne zadeve, kjer so presodili, da na podlagi 41. člena Zakona o društvih (Zdru-1) za ukrepanje državnega tožilca ni nobene pravne podlage.

Kakšni so glavni razlogi, s katerimi levičarji upravičujejo napade na vaše društvo?

Žalec: Razlog, da želijo nekateri društvu odvzeti status javnega interesa oziroma, še bolj radikalno, da ga celo prepovejo, tiči v tem, da je nekdanji predsednik društva v svojem prostem času pisal neke objave na socialnih omrežjih. Društvo je pravna enota, ki jo sestavljajo člani društva. Društvo ima svoj statut, ima dokumente, občne zbore in vse uradne protokole. Nikjer v delovanju društva noben uradni organ ni ugotovil niti ene zakonske nepravilnosti, zato odvzem statusa pravno ni mogoč. Društvo kot pravna oseba po nobenem zakonu ne more biti odgovorno za izjave predsednika, ki jih je ta napisal na socialnem omrežju v prostem času zunaj društvenega delovanja.

Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je  tudi izdajatelj Nacionalne tiskovne agencije …

Žalec: Tako je, Društvo za promocijo tradicionalnih vrednot je izdajatelj Nacionalne tiskovne agencije. Rad bi poudaril, da se društvo kot izdajatelj ne vpleta v uredniško politiko tega medija, saj ima NTA za to glavnega in odgovornega urednika, programskega direktorja, novinarje na terenu in kolumniste. Društvo je izdajatelj medija NTA, nima pa nobenega vpliva na urednikovanje in usmeritve.

 Nacionalni tiskovni agenciji je bil zavrnjen vpis v medijski razvid oziroma ni bila potrjena kot »uraden medij«. Kako to komentirate?

Žalec: Interpretacija mainstream medijev glede zavrnitve vpisa NTA v medijski razvid je popolnoma napačna, saj sploh niso prebrali sklepa ministrstva za kulturo. NTA je bila zavrnjena, ker so vlagatelji zamudili rok za odpravo popravkov ministrstva, ne pa zaradi vsebinskih zadržkov. Bom razložil, kaj to pomeni v praksi. Društvo je kot izdajatelj medija na ministrstvo za kulturo oddalo vlogo za vpis v razvid medijev, nato pa od ministrstva prejelo popravke glede neskladnosti statuta društva z medijsko zakonodajo. Če bi bil izdajatelj medija podjetje, bi odgovorna oseba opravila desetminutni obisk na Ajpesu in zadeva bi bila urejena. Ker pa je izdajatelj medija društvo, je stvar s pravnega vidika spremembe klasifikacij dejavnosti malo bolj kompleksna. Člani društva smo na občnem zboru sprejeli nov statut, ki je skladen z medijsko zakonodajo. Ker pa so na Upravni enoti Ljubljana birokratski črkobralci, je ta postopek trajal nekaj mesecev, kar je tudi razlog, da v časovnem okviru nismo odpravili vseh popravkov na ministrstvu za kulturo. Ta čas je NTA znova v postopku vpisa v medijski razvid, društvo izpolnjuje vse zakonske določbe, zato pričakujemo, da bo medij v kratkem vpisan v medijski razvid.

Je pa v tem kontekstu še pomembno to, da medij lahko uradno deluje kot medij, že ko je v postopku vpisa v medijski razvid. NTA je uradni medij, skladen z medijsko zakonodajo.

Zaradi svojih domoljubnih dejavnosti ste doživeli tudi medijski linč in vrsto napadov levičarskih novinarjev iz osrednjih medijev. Kako mislite, da se je najbolje odzvati na takšne napade in kako je to na vas vplivalo?

Žalec: Res je, mainstream mediji o meni ter mojih prijateljih in znancih poročajo predvsem z negativno konotacijo, razširjajo nepreverjene laži in ustvarjajo medijski pritisk. Želel bi jim sporočiti, da se medijskega linča ne bojim. Naše orožje je resnica.

Najpogostejši medijski očitki o meni so, da sem se nekoč s prijateljem slikal z majico, na kateri je bil napis Defend Ljubljana, poleg pa slika kalašnikovke. Interpretacije te majice so v MSM popolnoma napačne. Simbol originalno izhaja iz Francije iz blagovne znamke Defend Paris. Na njihovi spletni strani je navedeno, da simbol kalašnikovke pomeni kombinacijo dobrodelnosti in boja za človekove pravice, svobodo in človekovo dostojanstvo. Te vrednote zagovarjam tudi sam, zato zavračam vse lažne očitke, ki jih o meni širijo lažnivi MSM.

Najzanimivejši so domišljijski spisi in pripovedke ter bajke Igorja Kršinarja, ki o meni ter mojih prijateljih in znancih piše praktično na tedenski ravni, vsi članki, ki nas omenjajo, pa so vedno najbolj brani in komentirani. Naš življenski slog je izredno dinamičen, ukvarjamo se z mnogimi stvarmi, zato smo verjetno zanimivi tudi za rumene strani. Kot že rečeno, medijskega linča se ne bojimo, ker vemo, da smo na strani resnice in pravice.

Na Pohodu za življenje policija ni odstranila levičarskih protestnikov in podpornikov splava, ki so hoteli preprečiti shod. Še več, udeleženci Pohoda za življenje so morali spremeniti svojo pot zaradi blokade levičarjev. Čeprav v nasprotju z organizatorji pohoda protest levičarjev ni bil prijavljen, jim je policija pustila motiti shod. To je v močnem kontrastu z odnosom policije do rumenih jopičev, ki so bili za dan državnosti aretirani, ker so hoteli na miren način in demokratično izraziti nasprotovanje levičarski »antiproslavi«. Kaj so po vašem mnenju glavni razlogi za ta dvojna merila?

Žalec: Glavna in najpomembnejša razlika med omenjenimi shodi je ta, da je bil Pohod za življenje uradno prijavljen dogodek na policiji in Upravni enoti Ljubljana. Vsi drgi shodi, ki potekajo ob petkih in drugih dnevih, so neprijavljeni in posledično tudi nezakoniti. To, da je policija spremenila pot uradno prijavljenega shoda zaradi nezakonitega protishoda, je škandalozno.

Kot ste omenili, policija izvaja dvojna merila in protestnike ločuje glede na politično usmerjenost, kar je v nasprotju z zakonodajo, prav tako pa tudi v nasprotju z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Najbolj šokantno je dejstvo, da so bili dne 25. 6. 2021 rumeni jopiči napadeni, namesto napadalcev pa so brutalno aretirali žrtve, trinajst domoljubov torej. Za podoben primer v Evropi še nisem slišal. To je škandal. Mitja Ribičič je v začetku devetdesetih let dejal, da so izvedli taktičen sestop iz oblasti, sodišč in policije pa ne bodo dali nikoli. Ta njegov rek velja tudi v letu 2021.

 Rumeni jopiči so se na ukrepanje policije in na prejete kazni zaradi kršenja javnega reda in miru pritožili. Ali je njihova pritožba že obrodila kakšne sadove?

Žalec: Kot mi je znano, je vseh trinajst nezakonito aretiranih rumenih jopičev prek odvetniške službe oddalo zahtevke za sodno varstvo. Epiloga še ni, pritožba še vedno čaka na obravnavo.

Iz Bruslja in od drugod iz tujine prihajajo kritike, da je v Sloveniji podobno kot po njihovem mnenju na Madžarskem ta čas ogrožena svoboda govora. Kako bi to komentirali glede na lastne izkušnje in glede na to, da hočejo vaše društvo ukiniti prav tisti, ki se v tujini pritožujejo nad pomanjkanjem medijske svobode v Sloveniji?

Žalec: Izjave, da je v Sloveniji pod vlado Janeza Janše ogrožena svoboda govora, nimajo stika z realnostjo. Medijska krajina v Sloveniji je izrazito nagnjena v levo. Vsi MSM, vključno z RTV, so levo usmerjeni, kar ni dobro za demokratičnost in pluralnost medijev v naši deželi.

Prav tisti, ki v Bruslju govorijo o grožnjah glede medijske svobode v Sloveniji, so tisti, ki so proti svobodni izbiri. Zanje velja samo tisto, kar mislijo oni, drugega mnenja ne upoštevajo. Ti ljudje uničujejo stavbe, grozijo s smrtjo in napadajo vse, ki imajo drugačno politično miselnost od njih.

 Za konec nam povejte še, kakšni so prihodnji načrti Društva za promocijo tradicionalnih vrednot.

Žalec: Prvi kratkoročni cilj društva je uspešen vpis v razvid medijev za Nacionalno tiskovno agencijo. Srednjeročni cilj je ohranitev statusa NVO v javnem interesu, za kar bomo uporabili vsa pravna in demokratična sredstva. Dolgoročni cilji pa so delovanje v skladu s cilji in z nameni društva, promocija tradicionalnih vrednot ter slovenske kulturne dediščine torej.

Biografija

Žan Žalec je star 28 let in prihaja iz Ljubljane. Leta 2016 je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani – smer poslovna informatika, junija letos pa magistriral na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju – smer mednarodne in diplomatske študije. Žalec je strokovnjak na področju prava človekovih pravic in prava Evropske unije. Je član Društva za promocijo tradicionalnih vrednot in se v zadnjem obdobju ukvarja tudi z nevladnimi organizacijami.

Avtor: Andrej Sekulović

Intervju je bil prvič objavljen v reviji Demokracija

Zadnje novice